Ljubljana – Razočaranje notranjega ministra
Aleša Hojsa ob napovedanem odstopu konec junija, ko je dejal, da ga moti, ker nima večjega vpliva na delo preiskovalcev, se po besedah naših virov zmanjšuje. Od takrat je šele jasno, kako hoče politika okupirati stroko in si podrediti Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Ključni poudarki:
- Med zaposlenimi na NPU vre zaradi vmešavanja politike v njihovo delo.
- Med petimi kandidati za pomočnika menda vse pripravljeno za favoritinjo.
- Zdajšnje vodstvo MNZ in policije redno izvaja nadzor nad NPU.
Iz vrst zaposlenih na uradu je slišati, da takšnega pritiska in poskusov vplivanja politike na njihovo delo v vsej zgodovini, od ustanovitve leta 2010, ni bilo. Zgovorna je tudi premestitev dveh kriminalistov v novo posebno delovno skupino za izboljšanje nadzora na državni meji. Po naših zanesljivih podatkih sta preiskovala primere, v katere sta domnevno vpletena
Žan Mahnič, svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost, in obrambni minister
Matej Tonin.
Na policiji ne zanikajo, da bodo dva kriminalista NPU premestili v omenjeno skupino, a menda ne zato, ker bi preiskovala določene primere (za katere gre, nam zaradi varovanja tajnih podatkov niso povedali), ampak »sta bila izbrana zaradi svoje strokovnosti«.
Hojs zaradi (ne)odstopa krši ustavo?
Minister Aleš Hojs je po hišnih preiskavah zaradi zaščitne opreme, razočaran nad delom NPU, podal nepreklicni odstop. Čez čas si je sicer premislil, češ da premier Janez Janša kuverte z odstopno izjavo še ni odprl, in tako nadaljuje delo ministra za notranje zadeve. Do tega je zdaj ustavni pravnik Andraž Teršek zelo kritičen. Na svojem blogu je namreč analiziral ustavo in zakonodajo ter sklenil, da tako Hojs kot Janša s svojim ravnanjem kršita ustavo in zakon.
Med drugim se sklicuje na ustavno določilo, da funkcija ministra preneha z odstopom. »Zatorej, če minister odstopi, to pa stori tako, da poda odstopno izjavo v pismu predsedniku vlade, mu funkcija preneha. Avtomatično. Takoj,« pravi Teršek.
»Ni odločilno, da predsednik vlade ve, kaj piše v pismu. Za prenehanje funkcije ministra je odločilno, da minister ve, kaj je napisal v pismu predsedniku vlade, če je napisal, da odstopa,« še pravi Teršek in opozarja, da so kot posledica tega vsi akti, ki jih je Hojs podpisal, in vse njegove pravne odločitve od tistega trenutka, ko je odstopil, nične.
Zmagovalka znana že vnaprej?
Poročali smo že, da si vodstvo policije kot pomočnico direktorja NPU na vsak način želi videti
Petro Grah Lazar, menda tudi prvo izbiro vladajoče SDS. Uradnega odgovora s policije, ali je med kandidati, nismo dobili, saj da postopek javnega natečaja še teče, zato nam podrobnejših informacij niso posredovali.
Za pomočnika direktorja se je prijavilo pet kandidatov, med njimi pa je gotovo tudi Grah Lazarjeva, saj so zanjo že izvedli varnostno preverjanje, kar je sicer običajen postopek pri možnih kandidatih za to delovno mesto.
Petra Grah Lazar je bila med drugim zaposlena na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), in to ravno v času, ko je bil tam njen mož Andrej Lazar direktor upravljanja nepremičnin. Sporno je po naših virih predvsem to, da se je v tistem obdobju zgodila milijonska afera z nepremičninami v Logatcu. Stroka tu opozarja na previdnost pri zaposlovanju, predvsem kar zadeva občutek nepristranskosti oziroma strokovnosti. Z generalne policijske uprave so nam sicer sporočili, da NPU trenutno ne vodi nobenih preiskav, povezanih z DUTB.
Preiskovalci nad izbiro začudeni
Domnevna nova pomočnica direktorja je bila na NPU kot preiskovalka že zaposlena med letoma 2010 in 2014, zdaj pa je njena pot nazaj že tlakovana. Temu se preiskovalci z urada čudijo, mnogi se ne morejo znebiti občutka, da jo hočejo postaviti na to funkcijo zaradi drugih interesov, ki bodo lahko vplivali na preiskave, ne pa, da bi to mesto zasedla zaradi strokovnosti in vodstvenih referenc. Po govoricah se namreč na vse pretege trudijo, da bi jo izmed peterice kandidatov predstavili kot najprimernejšo.
Natečajno komisijo sicer sestavljajo v. d. direktorja NPU
Uroš Lepoša, kot predsednik, in člani, direktor uprave kriminalistične policije
Vojko Urbas, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto
Božidar Južnik in direktor uprave za organizacije in kadre pri ministrstvu za notranje zadeve.
Minister Aleš Hojs bi policijo depolitiziral, a po virih v policiji si jo povsem podreja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V igri je tudi še razpis za direktorja NPU. Spomnimo, da prejšnji v. d. Igor Lamberger kmalu po prevzemu funkcije ni bil več favorit za direktorja, čeprav se je na javni natečaj prijavil. Namesto da bi v. d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič izbral med njim in Boštjanom Lindavom, nekdanjim šefom uprave kriminalistične policije, je nastavil novega vršilca dolžnosti, kot že rečeno, Lepošo. A se ta, kot nam je znano, še ni odločil, ali se bo v takšnih okoliščinah sploh potegoval za direktorja NPU.
V kratkem bo ministrstvo za javno upravo objavilo javni natečaj za ta položaj, a resnično strokovnega kadra počasi zmanjkuje. Predvsem, tako naši viri v policiji, je težava, ker vodstvo MNZ in policije očitno išče poslušnega in vodljivega direktorja tako imenovane elite slovenskih kriminalistov.
Nadzori po merilih politike
Da je NPU trn v peti vodilnim na MNZ z ministrom Alešem Hojsom na čelu, pove tudi podatek, da je bilo v desetih letih na uradu opravljenih skupno pet nadzorov (trije generalne policijske uprave in dva nadzora direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ), toliko kot od nastopa sedanje vlade.
Trenutno se izvaja najbolj sporen, to je revizija točno določenih primerov po izboru ministra Hojsa, 21. septembra pa sledi še napovedan nadzor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Prav načini izbire nadzorov in druge okoliščine po besedah naših virov jasno kažejo, kako si vladajoča politika po svoje predstavlja strokovnost in neodvisnost dela kriminalistov.
Komentarji