Vse kaže, da bo referendum šele po evropskih volitvah

Predsednik vlade Robert Golob je pred pol leta napovedal, da je po njegovi oceni najustreznejši termin za izvedbo posvetovalnega referenduma o volilni zakonodaji kar datum evropskih volitev, to je 9. junij, da bo udeležba dovolj velika in da bo še dovolj časa za sprejetje pred rednimi volitvami. Se bo to tudi zgodilo? Čas za vložitev takšnega predloga se namreč izteka ...

Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, ki bedi tudi nad usklajevanjem volilne zakonodaje in ustavnih sprememb, pravi, da dokončne odločitve še ni. Koalicijski partnerji namreč niso dosegli soglasja, ali bi bilo posvetovalni referendum res bolje izvesti sočasno z evropskimi volitvami ali pa pozneje samostojno.

Kot možnost se neuradno omenja še izvedba referenduma sočasno s posvetovalnim referendumom o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2), za katerega so se vse parlamentarne stranke na začetku leta strinjale, da bi ga lahko izvedli še letos. Kdaj bo, sicer še ni jasno. A pri tem je pomembno poudariti, da je soglasje za uvedbo prednostnega glasu na parlamentarni ravni med strankami manjše – SDS predlogu povsem nasprotuje, več dvomov pa je tudi v SD in pri manjšinskih poslancih.

Predvsem tradicionalne stranke so namreč dodobra proučile dosedanji sistem volilnih okrajev – zato lahko jasno določijo, kdo in kje od njihovih kandidatov bo izvoljen. To pa bi spremembe, ki jim je po opravljenih anketah naklonjena večina javnosti, lahko dodobra zamajale.

Politika je složna, v prihodnost tudi z jedrsko energijo

Kot možnost v SD sicer omenjajo tudi kompromisno različico NSi, po kateri bi povečali število volilnih enot na 18, v katerih bi se, enakomerno po vsej državi, na približno 95.000 volivcev izvolilo po pet poslancev. Skupno število poslancev bi se povečalo za dva, a naj bi tako zagotovili njihovo enakomernejšo porazdeljenost, ki se omenja kot najpomembnejši vzrok za nasprotovanje uvedbi prednostnega glasu na ravni volilnih enot.

A kot rečeno, vse kaže, da bodo stranke tudi odločanje o volilni zakonodaji tako raje preložile na varnejši čas po evropskih volitvah, kot so to storile že pri napovedanih ustavnih spremembah, ki zadevajo imenovanje sodnikov. Jožef Horvat, nekdanji dolgoletni vodja poslancev NSi in predsednik ustavne komisije, je tako raje kot nadaljevanje te seje sklical nadaljevanje seje o spremembi ustave, s katerim bi uvedli diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo.

Stranke so tako včeraj imenovale člane strokovne skupine, ki bo proučila predlog, in sicer Sama Bardutzkega (predlog Gibanja Svoboda), Cirila Ribičiča (predlog SD) in Zdravka Stareta (predlog SDS), a vse bolj se zdi, da se interes za vse spremembe ustave zmanjšuje – še posebno v smislu evropskih volitev in dejstva, da je njihovo sprejetje mogoče le, če jih poleg koalicije potrdi tudi NSi, ki zaradi tega doživlja napade na desnici. SDS namreč vsem predlogom, ki so na mizi, nasprotuje.

Ali se bo po evropskih volitvah volja za spremembe vrnila, za zdaj še ni mogoče napovedati.