Zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, vsak teden umre 60 ljudi

Enaintrideseti januar je dan brez cigarete, ko tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kadilce spodbuja k opustitvi kajenja. To namreč prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju.

V dvajsetih letih do generacije brez tobaka

Med odraslimi prebivalci Slovenije, starimi od 15 do in 74 let, kadi tobak nekaj več kot vsak peti (22 odstotkov), kažejo zadnji podatki, ki so na voljo za leto 2023. Še pred letom 2020 je kadil približno vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije, delež je torej zdaj nekoliko manjši, so iz NIJZ pojasnili za Delo.

Delež kadilcev je večji med moškimi, kadi jih 24 odstotkov, med ženskami 20 odstotkov. Odstotki kadilcev so višji v aktivni populaciji, torej med nekje 25. in 50. letom, med mlajšimi in starejšimi je delež kadilcev manjši.

Z zdravim življenjskim slogom smo manj izpostavljeni hudim boleznim

Zaradi tobaku pripisljivih bolezni vsako leto umre 3123 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, kar je približno 60 vsak teden, pojasnjujejo na NIJZ. Tobaku je torej mogoče pripisati skoraj vsako šesto smrt (15 odstotkov), med moškimi skoraj vsako peto (18 odstotkov), med ženskami skoraj vsako sedmo (13 odstotkov).

Od teh smrti jih je približno 40 odstotkov pred 70. letom starosti, torej gre za prezgodnje smrti. Najpogostejši vzrok je rak – vsaka druga tobaku pripisljiva smrt je posledica raka. Vsako leto zaradi tega umre 1683 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od teh je dve tretjini oziroma 68 odstotkov moških. Bolezni srca in ožilja so vzrok skoraj vsaki tretji tobaku pripisljivi smrti, bolezni dihal pa vsaki šesti.

FOTO: Shutterstock

Redko kdo začne kaditi tobak po 25. letu

Kot pojasnjujejo na NIJZ, kajenje tobaka začnejo mladostniki in mladi odrasli. Po zadnjih dostopnih podatkih za Slovenijo je skoraj dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili tobak, prvič kadilo že pred polnoletnostjo, in 99 odstotkov pri 25 letih ali manj. Po 25. letu starosti skoraj ni tistih, ki začnejo kaditi tobak.

Avstralija kot prva omejila dostop do elektronskih cigaret

Vse večja uporaba drugih tobačnih izdelkov

V Sloveniji so zdaj poleg klasičnih tobačnih izdelkov na voljo tudi novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete in nikotinske vrečke, popularni pa postajajo tudi brezdimni tobačni izdelki. Nikotinske vrečke, pa tudi brezdimni tobačni izdelki uporabniki imenujejo fuge. Po podatkih NIJZ se delež uporabnikov teh izdelkov med odraslimi prebivalci Slovenije v zadnjih letih zvišuje – elektronske cigarete uporablja nekaj več kot štiri odstotke, ogrevane tobačne izdelke okoli tri odstotke, brezdimne izdelke, torej nikotinske vrečke in brezdimne tobačne izdelke pa približno en odstotek odraslih prebivalcev Slovenije.

FOTO: Roman Šipić/Delo

30 odstotkov dijakov kadi elektronske cigarete

Med odraslimi prebivalci, starimi od 15 do 74 let, je bilo v letu 2023 štiri odstotke uporabnikov elektronskih cigaret. Odstotki uporabnikov teh izdelkov so med mladostniki nekajkrat višji kot med odraslimi. V raziskavi med anketiranimi dijaki drugih letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so v povprečju stari 16 let, je bilo konec leta 2023 30 odstotkov tistih, ki kadijo elektronske cigarete.

Ti so izpostavljeni pomembnim ravnem zdravju škodljivih snovi. Učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret še niso v celoti poznani, saj so ti izdelki na trgu prekratek čas. Vsebujejo pa zdravju škodljive snovi, uporabnika zasvojijo in imajo škodljive učinke na zdravje. O manjši škodljivosti teh izdelkov v primerjavi s kajenjem cigaret ni možno govoriti natančneje, saj je na voljo premalo kakovostnih raziskav, opozarjajo na NIJZ.

Višje ravni nikotina kot pri kajenju

Kot kažejo dostopne verodostojne raziskave, dolgoročna uporaba elektronskih cigaret zvišuje tveganje za bolezni dihal, srca in žilja, verjetno tudi rakava obolenja. Imajo pa elektronske cigarete tudi pomembne škodljive učinke na zdravje že pri kratkoročni uporabi. Uporabniki so lahko izpostavljeni zelo visokim ravnem nikotina, višjim kot pri kajenju. Lahko se pojavijo znaki blažjih zastrupitev z nikotinom, kot so vrtoglavica/omotica, slabost, glavobol, pospešen in/ali neredni srčni utrip (razbijanje srca), zvišan krvni tlak, hladne roke, stopala, bruhanje, bolečine v trebuhu. Lahko se sprožijo epileptični napadi. Elektronske cigarete imajo pomembne škodljive učinke na dihala.

Uporabniki elektronskih cigaret pogosteje kašljajo, imajo bronhitis, težje dihajo in so manj sposobni za napor od vrstnikov. Pogostejša so poslabšanja astme, s tem je povezana večja poraba zdravil in potreba po zdravljenju v bolnišnici. Že kratkoročna uporaba elektronskih cigaret pa lahko povzroči vnetje pljuč, ki lahko pusti trajne posledice, v obliki brazgotin v pljučih. Takšna pljuča niso več dovolj elastična in ne omogočajo optimalne izmenjave plinov. Možne so kemične poškodbe pljuč, različne pljučnice in druge bolezni pljuč, opozarjajo.

Nova tarča tobačne industrije: 14-letniki

Od elektronskih do navadnih cigaret

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom kot odrasli. Mlajši je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tveganje za uporabo drugih psihoaktivnih snovi. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej skrb vzbujajoče pa je, da uporaba teh izdelkov (elektronskih cigaret, brezdimnih tobačnih izdelkov) med mladostniki tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret.

Kajenje povzroča številne bolezni in smrti – kar do dve tretjini dolgoletnih kadilcev po svetu umre zaradi tobaka. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ena škatla na dan, sedem ur življenja manj

Študija, o kateri je konec decembra pisal Guardian, razkriva, da vsaka pokajena cigareta skrajša pričakovano življenjsko dobo za 20 minut. To je skoraj dvakrat višja ocena kot tista iz leta 2000. To pomeni, da zavojček 20 cigaret v povprečju odvzame sedem ur življenja. Rezultati raziskovalcev z Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) tako kažejo, da cigarete še bolj skrajšujejo življenje, kot so mislili doslej.

Analiza kaže, da bi se kadilec, ki pokadi deset cigaret na dan in preneha kaditi do konca leta, lahko izognil izgubi 50 dni življenja, je pokazala ocena. »Ljudje na splošno vedo, da je kajenje škodljivo, a pogosto podcenjujejo, kako zelo,« je povedala dr. Sarah Jackson, glavna raziskovalka v skupini za raziskave alkohola in tobaka na UCL. »V povprečju kadilci, ki ne prenehajo, izgubijo okoli desetletje življenja. To je deset let dragocenega časa, življenjskih trenutkov in mejnikov z ljubljenimi osebami.«

Kajenje povzroča številne bolezni in smrti – kar do dve tretjini dolgoletnih kadilcev po svetu umre zaradi tobaka. V Združenem kraljestvu povzroči okoli 80.000 smrti na leto in četrtino vseh smrti zaradi raka v Angliji, navaja Guardian v omenjeni študiji.

Raziskava, ki jo je naročilo britansko ministrstvo za zdravje, temelji na najnovejših podatkih iz britanske študije zdravnikov, ki se je začela leta 1951 kot ena prvih obsežnih o učinkih kajenja, ter študije, ki spremlja zdravje žensk od leta 1996.

FOTO: Shutterstock

Medtem ko je bilo v prejšnji oceni v reviji BMJ iz leta 2000 ugotovljeno, da ena cigareta v povprečju skrajša pričakovano življenjsko dobo za približno 11 minut, najnovejša analiza, objavljena v Journal of Addiction, to številko skoraj podvoji na 20 minut – 17 minut za moške in 22 minut za ženske.

»Nekateri morda mislijo, da jim ni mar, če izgubijo nekaj let življenja, glede na to, da starost pogosto zaznamujejo kronične bolezni ali invalidnost. Vendar pa kajenje načenja relativno zdrava srednja leta in pospešuje slabšanje zdravja. To pomeni, da bo imel 60-letni kadilec običajno zdravstveni profil 70-letnega nekadilca,« je za Guardian povedala dr. Sarah Jackson, glavna raziskovalka v skupini za raziskave alkohola in tobaka na UCL.

Čeprav nekateri kadilci živijo dolgo, drugi razvijejo bolezni, povezane s kajenjem, in zaradi njih umrejo že v štiridesetih letih. Razlike so posledica različnih kadilskih navad, kot so vrsta cigarete, število vdihov in globina vdihavanja. Ljudje se razlikujejo tudi po občutljivosti na strupene snovi v cigaretnem dimu.

FOTO: Shutterstock

Avtorji poudarjajo, da morajo kadilci popolnoma prenehati kaditi, da bi dosegli vse koristi za zdravje in pričakovano življenjsko dobo. Prejšnje raziskave so pokazale, da ni varne ravni kajenja: tveganje za srčne bolezni in možgansko kap je le približno 50 odstotkov nižje pri ljudeh, ki pokadijo eno cigareto na dan, v primerjavi s tistimi, ki jih pokadijo 20 na dan. »Prenehanje kajenja v vsakem starostnem obdobju je koristno, vendar prej ko kadilci sestopijo s tega tekočega traku smrti, daljše in bolj zdravo življenje lahko pričakujejo,« so zapisali.