Danes je evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. V Sloveniji še vedno prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolnih zlorab. Na splošno pa velja, da je Slovenija ena od ciljnih držav izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi in tudi tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.

V desetih letih, od 2010 do 2020, je bilo v Sloveniji obravnavanih 389 primerov žrtev, ki so padle v roke trgovcev z ljudmi, od teh kar 344 žensk, četverica mladoletnih, moških je bilo le 41. V kar 89 odstotkih primerov so postali žrtev spolnega izkoriščanja, slabo desetino so »namenili« za kraje in druga kazniva dejanja, tri odstotke pa za prisilno delo, služabništvo in beračenje. Največ žrtev, vsaka peta, prihaja iz Ukrajine, 15 odstotkov iz Romunije, desetina z Madžarske, precejšen je tudi delež kitajskih žrtev – 8,5-odstoten. »Domačinov« je slabih šest odstotkov.

Žrtve so sicer bile deležne pomoči, toda ta zelo niha: še leta 2018 je pomoč prišla za 101 osebo, lani za le 27 oseb. Skoraj prav toliko, 25 oseb, je pomoč zavrnilo, v varne prostore pa sta bili nameščeni le dve;  leta 2018, denimo, skoraj dvajsetkrat več.

Lani je policija po podatkih notranjega ministrstva (MNZ) obravnavala 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in pri tem »našla« 27 žrtev kaznivega dejanja. V kazenskih postopkih se je znašlo 33 fizičnih in tri pravne osebe, pristojna tožilstva pa so za navedeno kaznivo dejanje vložila dve obtožnici proti šestim fizičnim osebam. Sodišča so v 2020 za krive kaznivega dejanja trgovine z ljudmi spoznala pet fizičnih oseb, v zadnjih petih letih pa je bilo za to kaznivo dejanje skupaj obsojenih 32 oseb.

V zadnjem desetletju smo pri nas našteli 186 osumljenih trgovanja z ljudmi, 107 je bilo obtoženih, 63 pa obsojenih.

Po podatkih Mednarodne organizacije dela je na svetu 40 milijonov žrtev trgovine z ljudmi, ki ustvarijo slabih 110 milijard evrov dobička na leto. Dve tretjini tega zneska prinese spolno izkoriščanje. Po ocenah evropske komisije pa tokovi trgovine z ljudmi v EU vsako leto zajamejo več sto tisoč ljudi – ocenjuje se, da je celo okrog 2,5 milijona.

V trgovanje z ljudmi najbolj sili revščina

Otroke kradejo in prodajajo. FOTO: Dejan Javornik

Vzroki za trgovanje z ljudmi so revščina, socialna izključenost, slabe gospodarske razmere v državah, iz katerih prihajajo žrtve trgovine z ljudmi, globalna neenakost, migracije. Zato tudi največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najbolj revnih delov sveta in najrevnejših slojev prebivalstva; med njimi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, tudi migrantski delavci, begunci … Žrtve so potisnjene v prostitucijo, krajo, beračenje, celo služabništvo, mnoge izkoristijo za trgovanje z organi, za vojaške službe – pri tem otroci niso izjeme. Nasprotno: po ocenah Unicefa otroci predstavljajo skoraj desetino vseh vojskujočih se v spopadih.

Absurd sodobnega časa je, da številne žrtve trgovanja z ljudmi zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene. Mnogi se znajdejo v dolžniškem razmerju, mnoge prodajo večkrat, jih zlorabljajo, žrtve pa so zaradi stiske, v kateri so se znašle, prisiljene molčati in – vztrajati. In kdo so trgovci? Večinoma so del organizirane kriminalne mreže. Če so v vlogi trgovcev nekoč bili predvsem moški, je zdaj opaziti tudi ženske.

Danes začetek kampanje NATC JVE

Slovenija na področju boja proti trgovini z ljudmi pripisuje velik pomen mednarodnemu sodelovanju, tako na operativni kot tudi na strateški ravni, pri čemer posebno pozornost namenja regiji Zahodni Balkan, ob današnjem dnevu trgovanja z ljudmi sporočajo z ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

V okviru slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije se bo Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi Jugovzhodne Evrope (NATC JVE) lotila informativne kampanje o vprašanju nekaznovanosti storilcev. To je tudi ena od prednostnih nalog strategije mreže NATC JVE za obdobje 2021–2024. Nekaznovanih storilcev je namreč še vedno veliko, ocenjujejo na MNZ. Podatki kažejo na neskladje med velikim številom možnih žrtev, manjšim številom identificiranih žrtev ter nizko stopnjo pregona in obsodb, kar je tudi evropski izziv. 

Storilce čaka tudi 15 let zapora

Eno od sojenj iz leta 2018 pred našimi sodniki. Obtoženemu so pripisali šest kaznivih dejanj, tudi trgovine z ljudmi - duševno prizadetega človeka si je menda sedem let lastil kot spolnega sužnja, prodajal pa ga je tudi drugim. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se po 113. členu kazenskega zakonika v Sloveniji kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. Če je dejanje storjeno proti mladoletniku ali s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, pa se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.