Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Vsaka alternativa bi bila najbrž slabša od dogovora

Najpozneje 1. januarja bi se morala začeti uveljavljati reforma, ki bo za 190.000 uslužbencev vredna 1,4 milijarde evrov.
Julija so vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj, minister za finance Klemen Boštjančič in za javno upravo Franc Props podpisali dokument o že usklajenih točkah. FOTO: Blaž Samec
Julija so vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj, minister za finance Klemen Boštjančič in za javno upravo Franc Props podpisali dokument o že usklajenih točkah. FOTO: Blaž Samec
6. 9. 2024 | 05:00
6. 9. 2024 | 06:59
7:16

V nadaljevanju preberite:

»Tako ali drugače smo v zaključni fazi pogajanj, ki se lahko prevesijo bodisi v eno bodisi v drugo smer, torej k uspešnemu zaključku, lahko pa tudi k neuspešnemu,« potek reforme plačnega sistema ocenjuje Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Jasno je le, da do 13. septembra, ki je bil nekako prelomni datum zaveze socialnega miru, reforma še ne bo pod streho.

V januarja podpisanem dogovoru o delni uskladitvi plač so se podpisani sindikati javnega sektorja strinjali z določilom, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z njegovo vsebino, kar pa ne bi veljalo, če bi vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določila ali se dogovorila za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah. Vlada je očitno pričakovala, da se bo torej do takrat že dogovorila o gabaritih plačne prenove, ki naj bi se začela uveljavljati 1. januarja 2025 in za katero naj bi država namenila 1,4 milijarde evrov v treh letih, do januarja leta 2028.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine