Kaj so si izpogajali uradniki na upravnih enotah

V javnosti se je danes razširila informacija, da naj bi se po skoraj treh mesecih stavka državnih uradnikov prihodnji teden končala. A kot pravi Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov (SDOS), končne odločitve še ni. Še vedno namreč niso prejeli odločitve vseh 48 sindikalnih zaupnikov na upravnih enotah.

Za zdaj je znano le, da stavkovni sporazum z vlado podpirajo zaposleni na 17 upravnih enotah, na osmih pa so sporazum zavrnili. »Res je, da so se za sklenitev sporazuma z vlado in s tem prekinitev stavke odločili na ljubljanski upravni enoti, ki je največja v državi, vendar dokončne in uradne odločitve ni. Med tistimi, ki se še niso odločili, ali ta sporazum podpirajo ali ne, je, denimo, mariborska uprava enota, ki je druga največja v državi, proti pa so predvsem zaposleni na manjših upravnih enotah,« je pojasnil Verk.

Uradniki na upravnih enotah zahtevajo zvišanje plač za sedem plačnih razredov (oziroma za približno 28 odstotkov), izenačitev nazivov z nazivi na ministrstvih, uvedbo blagajniškega dodatka in dodatne zaposlitve na upravnih enotah. Stavka se je začela 13. marca, in sicer na kar 53 upravnih enotah, število stavkajočih na upravnih enotah pa se je od začetka stavke tudi spreminjalo. Vse dni v tednu stavkajo zaposleni na 22 upravnih enotah, na 14 upravnih enotah pa zgolj ob sredah. Če bo večina sindikalnih zaupnikov podprla predlagani stavkovni sporazum, bi se stavka prihodnji teden lahko tudi končala.

Zaposleni na upravnih enotah so od vlade pričakovali konkretnejšo višino dodatka za povečan obseg dela, pravi Frančišek Verk, predsednik SDOS (na fotografiji drugi z desne). FOTO: Črt Piksi /Delo

Vlada vztraja pri centralnih pogajanjih

Po naših informacijah stavkovni sporazum predvideva, da bi plačna nesorazmerja zaposlenih na UE vlada uredila tako, da bi se ta še naprej reševala v okviru plačnega stebra javnih uslužbencev v državnih organih. »Res je, danes je bil dan D za odgovor na vladni predlog, ampak ta dan D bi v naši državi moral biti že zdavnaj. Na neurejene razmere na upravnih enotah namreč opozarjamo že skoraj deset let. Imam pa slab občutek, saj so zaposleni s sklenitvijo sporazuma pričakovali bolj konkretno višino dodatka za povečan obseg dela, vendar ga ni. To je namreč že zapisano v 22. členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju,« pravi Verk. Poleg tega so na vladi predlagali še zvišanje plač za najnižje ovrednotena delovna mesta.

»V zakonu o sistemu plač v javnem sektorju jasno piše, da gre denar v primeru, ko ga zdravstvena zavarovalnica vrne od dolgotrajnih bolniških nad 30 dni, tistim zaposlenim, ki so nadomeščali sodelavce. Ampak so ta denar z upravnih enot odstopili ministrstvu za javno upravo, namesto da bi ga prejeli tisti, ki bi ga morali.« Vlada je pripravila tudi predlog o sistematizaciji delovnih mest, torej za tista delovna mesta, ki še niso zasedena, in predlog o sprejetju kadrovskega načrta. »Vendar je dejstvo, da je z upravnih enot že odšlo več kot sto zaposlenih. Najpomembneje pa je, da bi zaposlenim dodatek za povečan obseg dela lahko že kmalu tudi razdelili,« pravi prvi sindikalist.

Imajo plan B?

Ali to pomeni, da bi bil stavkovni sporazum v prihodnjih dneh že lahko tudi podpisan? »Da, če ga bo podprla večina,« pravi Verk. In dodaja: »Sindikalni zaupniki se bodo torej izrekli, ali sporazum podpirajo ali ne. In potem se bomo enostavno prešteli in bomo videli, kje smo.« Če bo večina sindikalnih zaupnikov proti sklenitvi sporazuma, so po Verkovih besedah pripravljeni na še en krog pogajanj z vlado. »Vladno pogajalsko stran namreč zdaj vodi državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, ki je zelo korektna in je veliko naredila za to, da je bil ta predlog stavkovnega sporazuma tako jasno zapisan. Zaposleni na upravnih enotah bodo zaradi preobremenitve in večjega obsega dela vendarle nekaj dobili in to bo razmeroma pravično razdeljeno. S tem smo nekako zadovoljni, saj se je določen premik vendarle zgodil,« še pravi Verk.