V nadaljevanju preberite:

Število otrok s posebnimi potrebami z odločbo o usmeritvi iz leta v leto narašča. Starši upravičeno opozarjajo na težave in pričakujejo upoštevanje prilagoditev, zapisanih v odločbah. Ko ti otroci končajo šolanje, lahko tudi na fakulteti, pa se začne marsikdaj zelo trpko iskanje zaposlitve. Mnogi se v tem iskanju izgubijo. Po vsem trudu, ki so ga sami in njihovi starši vložili v šolanje, lahko ostanejo doma. Da je ta prehod lažji, v zadnjih nekaj letih deluje program Prehod mladih. Želijo si, da bi postal del sistemske rešitve, saj so te več kot nujne.

Otrok s posebnimi potrebami je bilo v osnovnih šolah v tem šolskem letu 14.224 ali 7,45 odstotka, v srednjih šolah pa 5673. Nekateri nadaljujejo izobraževanje tudi na fakulteti. Po končanem šolanju je treba preiti na trg dela, ki pa instituta odločb z usmeritvijo in termina posebne potrebe ne pozna. Nekateri izmed teh mladih pridobijo status invalida. Kot odgovarja Lea Kovač z zavoda za zaposlovanje, se v posameznem letu »v programe zaposlitvene rehabilitacije vključi približno 150 oseb, ki so že v obdobju šolanja imele različne odločbe o potrebni dodatni pomoči. Zaposlitev jih pridobi tretjina, za 20 odstotkov pa se vključitev konča z oceno nezaposljivosti. Kadar govorimo o zaposlitvah, je treba poudariti, da gre v večini primerov za zaposlovanje za določen čas, kar pomeni, da se oseba večkrat znajde v naši evidenci in se tudi večkrat vključuje v omenjene programe.«