Nizka brezposelnost slab znak za gospodarstvo

Delodajalci se zadnjih nekaj let spoprijemajo z velikim pomanjkanjem delovne sile, je na prvem poslovnem zajtrku, ki jih bodo od jeseni v celjski obrtni zbornici pripravljali enkrat na mesec, dejal podpredsednik Območne obrtne zbornice Celje in podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Peter Pišek. Problem ni le vseslovenski, ampak globalen. Pristojni opozarjajo, da brez tuje delovne sile ne bo šlo, nekateri delodajalci pa si zaposlovanje tujcev razlagajo po svoje.

Peter Pišek, čigar skupina Pišek se ukvarja z logistiko, prevozništvom in gostinstvom, pravi, da primernih kadrov ni. »Krpamo. Ni kuharjev, natakarjev, voznikov, mehanikov, skladiščnikov.« Dodal je, da vsi delamo za denar. »Zato smo že večkrat apelirali, da je treba plače razbremeniti, da delavci dobijo več. V zadnjih treh mesecih so delodajalci, ki niso dvignili plač, izgubili dobre kadre.«



Poudaril je, da kljub ukrepom za preprečitev širjenja koronavirusa podjetja še enega takega leta ne bodo preživela. Ne zaradi zaprtja, ampak ker ne bodo imela delovne sile. »Pri nas kuhinje delajo omejeno, samo določen čas. Lahko se zanimate za ne vem kako velik catering, pa ga ne morem sprejeti, ker nimam kadrov. Enako je pri prevozništvu. Letos je odšlo deset voznikov, ki so bili pri meni deset let. V tem času so si v Bosni in Hercegovini, od koder so prišli, zgradili hiše in se vrnili domov. Zdaj imajo mogoče 800 evrov manj, nižji standard, ampak tudi nižje stroške in dobro živijo. To je razumljivo. Ampak mene pa nihče ne razume. Gost hoče vrhunsko kakovost, agroživilstvo in farmacija dostavo do sekunde natančno, rožice hočejo imeti iz Holandije naslednji dan v Zagrebu.«
 

Največ prostih mest v petnajstih letih

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Iščejo natakarje, strežnike in gospodinjske pomočnike v hotelih in drugih ustanovah, delavce za preprosta dela v gradbeništvu …



Konec maja je bilo 75.148 brezposelnih, od tega v Celju 2176. Direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanović je poudarila, da je več kot polovica trajno brezposelnih, dodatnih 17 odstotkov je invalidov, brezposelnih, ki so takoj primerni za trg dela, je tako le tretjina. Dodala je, da je trenutno na voljo toliko prostih mest, kolikor jih ni bilo v zadnjih petnajstih letih. »Nizka brezposelnost je ovira za razvoj gospodarstva, ker ni delovne sile. Mislim, da brez uvoza tuje delovne sile ne bo šlo.«
 

Hitri ukrepi

Maja je bilo pri nas izdanih 2073 dovoljenj tujcem, od začetka leta skupno 8186, veljavnih delovnih dovoljenj je trenutno 40.836. Po podatkih zavoda za zaposlovanje ima večina tujcev poklicno izobrazbo, sledi osnovnošolska, nato srednja strokovna, le peščica, maja je bilo takih tujcev 18, ima visokošolsko izobrazbo. Delodajalci opozarjajo, da je Slovenija zanje velikokrat le odskočna deska za druge države, Dubravka Milovanović je opozorila tudi na slabe prakse: »Če hočeš delavca, ki si ga pripeljal iz tujine, obdržati, mu moraš zagotoviti kakovostno življenje. Delodajalci pripeljejo tujce, obljubijo jim marsikaj, potem pa se dogovorov ne držijo.«



Rešitve je treba iskati tudi pri domači delovni sili. Dubravka Milovanović je opozorila, da veliko podjetij sploh nima kadrovske politike, za starejše delavce sploh ne skrbijo. Državna sekretarka pri ministrstvu za delo Mateja Ribič pa je spomnila na predlog zakona, po katerem bi morali brezposelni sprejeti delo, ki zahteva do dve stopnji nižjo izobrazbo, sicer bi ostali brez nadomestila. Pišek je poudaril, da je treba v evidencah zavoda obdržati le ljudi, ki so zmožni delati, te prekvalificirati, država pa bi podjetjem, ki so pripravljena sodelovati pri prekvalifikaciji delavcev, dala različne spodbude. »Vsi pristojni vse vedo. Ampak jaz od vlade zahtevam učinkovite rešitve in da to v praksi hitro izpeljejo.«