V nadaljevanju preberite:

Stres je poleg depresije najpogostejša duševna motnja pri zaposlenih Evropejcih. To potrjujejo tudi raziskave, po katerih motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju svojega življenja doživi najmanj vsak četrti prebivalec. Stres je tako bolj ali manj naš vsakdanji spremljevalec.

Toda, kot opozarjajo v kadrovskem podjetju Trenkwalder, je stres še vedno »(pre)pogosto napačno razumljen ali stigmatiziran«. In to kljub spoznanju, dodajajo, da je stres na delovnem mestu »pogosto izraz neustreznih razmer oziroma neustrezne organizacije« ter da ga je treba »v večini primerov obravnavati kot organizacijsko vprašanje, ne kot neustrezno ravnanje posameznika«.

Podjetja, ki so stres prepoznala kot organizacijsko vprašanje, se te problematike, ugotavljajo v Trenkwalderju, lotevajo načrtno, prav tako redno sprejemajo oprijemljive ukrepe, saj si prizadevajo, da bi delovno okolje postalo bolj zdravo in prijaznejše za vse. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je, denimo, v svoji raziskavi o duševnem zdravju na delovnem mestu že pred slabim desetletjem navajal, da se v »številnih državah članicah EU povečuje izostajanje z dela zaradi težav z duševnim zdravjem«, ter opozarjal na številne posledice duševnih motenj, kot so »manjša delovna storilnost, manjša motivacija in večja fluktuacija« – poleg tega, da zakonodaja delodajalcem nalaga upravljanje tveganj, povezanih z varnostjo in zdravjem delavcev, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje.