Zaposlene je treba zaščititi pred delom na vročini

Pred vrati so poletne vročine in neusmiljeni sončni žarki, ki se jim mnogi namenoma nastavljajo, drugi pa se jim zaradi dela, ki ga opravljajo, ne morejo izogniti. Enim in drugim dolgotrajna izpostavljenost soncu škoduje, saj je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj kožnega raka, opozarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana na začetku letošnje kampanje za ozaveščanje delodajalcev in delavcev o pomembnosti zaščite pred UV-sevanjem.

Kdo je najbolj izpostavljen

Največja poklicna skupina, ki je izpostavljena delu na soncu, so delavci v gradbeništvu, nato vrtnarji, vzdrževalci zelenih površin v mestih, delavci na poljih, komunalni delavci, podizvajalci Darsa, številni zaposleni v turizmu in drugih poklicih. Zaradi kožnega raka vsako leto zboli več kot 3000 prebivalcev Slovenije, od tega več kot 600 za najnevarnejšo obliko – melanomom.

Tudi dolgotrajna izpostavljenost žgočemu soncu na kolesu ali med tekom ima lahko posledice za kožo. Foto Benoit Tessier/Reuters

Nevarnost visokih temperatur

Tveganje za zdravje pomenijo tudi visoke poletne temperature, ki v kombinaciji s telesnim naporom lahko povzročijo dehidracijo in pregretje telesa, v najtežjih primerih celo vročinsko kap, gotovo pa posredno povzročijo tudi marsikatero poškodbo na delovnem mestu, denimo padec s strehe zaradi hipne vročinske omotičnosti. Delodajalci bi zato morali svoje zaposlene zaščititi pred izpostavljenostjo soncu. Kako?

Delodajalci naj prilagodijo čas dela

Najpomembnejši so ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, še posebno pa v štirih opoldanskih urah. Na kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa svetujejo zgodnejši začetek dela, deljen delovnik, opravljanje najtežjih del zgodaj zjutraj, kombinacijo dela na prostem ter v zaprtih prostorih in v senci. Najučinkovitejša zaščita je oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki. Delavcem je treba omogočiti pogostejše krajše odmore v senci, daljši odmor za malico v senci in vedno dostopne osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo.

Oblačila proti soncu

Zelo pomembna so tudi ustrezna oblačila, kar pomeni dolge rokave in dolge hlače iz lahkih, zračnih materialov. Pomembna oprema so tudi čelade in druga pokrivala z zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen ter očala z zaščito proti UV-žarkom. Sonce namreč lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni. Obraz in druge dele telesa, ki jih ni mogoče zaščiti z opremo, je treba na debelo mazati s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več, in to vsaki dve uri, naštejejo na inštitutu za medicino dela.

Proti soncu se lahko zaščitimo tudi z navadnim dežnikom. Foto Jure Eržen

Nekateri delodajalci pri nas dobro poskrbijo za zaščitno opremo, številni ne. A tudi marsikateri delavec ni ozaveščen o nevarnostih sonca. Nekateri zaposleni poleti tako odklanjajo dolge hlače in dolge rokave. K temu izdatno pripomore tudi kultura porjavele kože, ki smo ji priča v zadnjem stoletju ter se je razvila skupaj s turizmom in množičnostjo športa.

Vsakoletno sonce in rak

Dermatologi opozarjajo na škodljivost UV-žarkov že leta, saj opažajo vse več primerov kožnega raka, ki kljub akcijam, usmerjenim v zaščito pred UV-žarki, ne upada. Hitri rezultati tu namreč niso mogoči. Poškodbe kože se kopičijo in rak se zaradi sončenja v otroštvu in mladosti lahko razvije šele v srednjih ali poznih letih. Bolezni, ki jih povzročajo sončni žarki, v Sloveniji še ni na seznamu 200 poklicnih bolezni, a je pobuda za to že podana komisiji za poklicne bolezni.

Sonce peče, nič ne reče, je moto letošnje kampanje za ozaveščanje nevarnosti UV žarkov. Foto Tomi Lombar