Vrhovno sodišče zavrnilo Janševo zahtevo

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti v primeru žaljivega zapisa iz marca 2016 o novinarkah TV Slovenija Mojci Šetinc Pašek in Eugeniji Carl, v katerem ju je med drugim označil za »odsluženi prostitutki«. Pravnomočna obsodba na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, ki jo je leta 2022 potrdilo tudi celjsko višje sodišče, torej ostaja veljavna.

V zahtevi je Janša oziroma njegov zagovornik, odvetnik Franci Matoz, sicer navajal, da »obsojenec na sejo pritožbenega senata ni bil ustrezno povabljen oziroma o njej obveščen – kljub poskusu vročanja z detektivom in poskusu vročanja soprogi –, saj mu vabilo ni bilo vročeno v skladu s pravili zakona o kazenskem postopku. To je sodišče zavrnilo s pojasnilom, da zakon ne določa načina seznanitve. »Če stranka, ki je bila o seji ustrezno obveščena, nanjo ne pride, to ni ovira za izvedbo pritožbene seje,« piše v sodbi, v kateri je vrhovno sodišče zavrnilo tudi njegove trditve, da je imel za zapis zadostno podlago in da ni bil objavljen z namenom zaničevanja ter da nižji sodišči nista pretehtali in obrazložili sorazmernosti med posegom v pravico do svobode izražanja in varstvom pravice do časti in dobrega imena. »Bistvena značilnost protipravne izjave je namreč osebna žalitev, pri kateri je predmet javne razprave potisnjen v ozadje,« so namreč poudarili na vrhovnem sodišču.

Šetinc Paškova, zdaj sicer poslanka, je v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča izrazila zadovoljstvo, da je kazenska zadeva po sedmih letih dobila epilog, ki kaže, da nihče ne more »žaliti vsevprek«.

»Sodbe v tem primeru so pomembne, ne le zaradi vprašanja, do kod sega pravica svobode govora, temveč tudi, ker gre za odnos politika–novinarstvo–javnost. Oziroma ker govori o odnosu moči politika nad tistim, ki je v službi ljudi, da nad politikom in njegovim ravnanjem izvaja tudi nadzor,« je poudarila poslanka in dodala še, da mora imeti politik, ki je na poziciji moči, nad seboj vedno nadzor javnosti, ki ga v vsaki demokratični družbi vzpostavljajo in izvajajo mediji. To je po njenih besedah standard vsake demokratične družbe in maksima, ki se je drži tudi po tem, ko je iz novinarstva prestopila v politiko.

Sama sicer še čaka na presojo ustavnega sodišča, ki naj bi obravnavalo civilno-odškodninsko zadevo.