Vrhovno sodišče se je prvič odprlo javnosti

Vrhovno sodišče je pred evropskim dnevom sodstva, 25. oktobrom, prvič odprlo svoja vrata in javnost povabilo na vodeni ogled tretjega nadstropja Sodne palače v Ljubljani. Obiskovalcem so želeli omogočiti, da si ogledajo prostore, v katerih deluje sodna veja oblasti, in spoznajo delo sodnikov, pa tudi sodnike same, kot »osebe iz mesa in krvi«, je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Zanimanje za dan odprtih vrat je preseglo vsa pričakovanja. Naval na dobro poldrugo uro dolg vodeni ogled, ki je vključeval pogovor s predsednikom vrhovnega sodišča Đorđevićem, je bil tolikšen, da so morali prijave zaradi omejenega prostora predčasno zapreti. Veliko je bilo zlasti mladih, dijakov, študentov in celo družin z malimi otroki.

Za organizacijo dneva odprtih vrat so se na vrhovnem sodišču odločili, ker se jim zdi »prav, da ljudem omogočimo neposreden stik«, je dejal Đorđević. Delo in obveznosti sodnikov želijo namreč približati ljudem ter s tem povečati ugled sodstva in razumevanje za delo sodišč.

Đorđević upa, da bodo tudi tako med mladimi vzbudili zanimanje za sodniški poklic. Na sodiščih namreč primanjkuje kandidatov za pripravnike in strokovne sodelavce. Vzrok za kadrovsko pomanjkanje je sicer tudi plačna situacija, za katero predsednik vrhovnega sodišča upa, da se bo izboljšala, »saj brez sodnega osebja sodniki ne moremo opravljati poklica«.

Toge določitve oblačil

Ob dnevu odprtih vrat so na vrhovnem sodišču odprli tudi razstavo sodniških tog, službenih oblačil sodnikov, ki »simbolizirajo resnost in dostojanstvenost poklica in naj bi vzbujale spoštovanje«, je pojasnil soavtor razstave Igor Zemljič. Letos namreč mineva okroglih trideset let, odkar je Slovenija uzakonila obvezno nošenje sodniških tog. Poleg različnih slovenskih sodniških oblačil so za razstavo pridobili še toge sodnikov iz več kot dvajsetih evropskih držav.

Razstavili so sodniške toge. FOTO: Leon Vidic/Delo

V 19. stoletju so z meščanskimi revolucijami toge v Evropi skorajda izumrle, nato pa so se postopoma vrnile. Zadnje so jih sprejele države vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije, ki so sodniške toge ponovno uvedle šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ali pozneje. Pri novejših togah je v ospredju preprostost, medtem ko so sodniška oblačila v državah s starejšo tradicijo tog, zlasti v Franciji ali na Nizozemskem, arhaična in bogata, saj, denimo, vključujejo razkošna krzna hermelinov. Skandinavske države so do danes ostale ene redkih, ki sodniških tog ne uporabljajo, je navedla soavtorica razstave Maja Vavtar.

Podobno vlogo kot sodniške toge ima Sodna palača, ki naj bi s svojim arhaičnim neoklasicističnim slogom vzbujala strahospoštovanje. Monumentalna stavba, ki je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20 stoletje, je bila prvotno večja, segala je vse do Pražakove ulice in vključevala zapore. Čeprav so jo med povojno prenovo skrajšali, so jo zvišali z dozidavo tretjega nadstropja, v katerem danes deluje vrhovno sodišče, ki zaradi velikega zanimanja javnosti v prihodnosti načrtuje še nove dneve odprtih vrat.