Volitve razburjajo še pred izvedbo

Študentje na Univerzi v Ljubljani in nekaterih zasebnih zavodih bodo volilno pravico letos lahko uveljavljali kar petkrat. Poleg parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev jih čakajo še volitve v študentske organizacije in študentske svete. Čeprav se še niso začele, se o demokratični izvedbi volitev že porajajo dvomi.

Volitve predstavnikov študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter poslancev fakultet in akademij Univerze v Ljubljani (UL) v študentski zbor Študentske organizacije UL (ŠOU) bodo 12. oktobra. Rok za prijavo kandidatov bo potekel čez natanko teden dni. Presenetljivo je, da ŠOU, organizacija, ki je letos namenila okoli 35.000 evrov za lastno promocijo, še več kot 70.000 pa je dala komunikacijsko-informacijskemu servisu, ki skrbi za promocijo ŠOU, razpisa za volitve nikjer ne promovira. Razpisa rednih volitev in roka za vložitev kandidatur ni objavila niti na družbenih omrežjih, celo na njeni spletni strani je skrit v podzavihkih. Ne preseneča torej, da nihče izmed petih naključnih študentov, ki smo jih povprašali, ni bil seznanjen z rokom za oddajo kandidature.

Vprašljiv nadzor

Skrivanje volilnih razpisov v podzavihke spletnih strani v študentski politiki ni novost. Lani jeseni je to storil študentski svet Fakultete za družbene vede (FDV). Študentski svet je organ univerze, ne Študentske organizacije UL, ki kljub temu, da ima UL v imenu, z univerzo ni povezana, čeprav so študentski sveti nekaterih fakultet, tudi FDV, močno povezani s političnimi strankami študentske organizacije. Zaradi škandala, ki ga je povzročilo skrivanje razpisa, je v volitve nazadnje posegel sam rektor in dosegel, da so bile razveljavljene in ponovljene.

Študentska organizacija še korak dlje od študentov

Toda v nasprotju z organi univerze je študentska organizacija samostojni subjekt, ki nadzira le samega sebe. Ne preseneča, da interesne skupine na vse načine skrbijo, da bodo za dveletni poslanski mandat izvoljeni prav njihovi kandidati in jim bodo tako zagotovili možnost razpolaganja z večmilijonskim proračunom ŠOU. Zaskrbljeni študenti so v javnem apelu Za demokratično izvedbo študentskih volitev opozorili, da je bila za predsednico volilne komisije letos imenovana kar sestra člana predsedstva. Za izvedbo volitev skrbi Medina Čehić, sestra Rasima Čehića iz študentske stranke Povezani, ki s stranko Modro za študente že desetletje obvladuje ŠOU. Prav člani Povezanih so bili v tem času med volitvami zapleteni v številne incidente, med drugim celo spolno nadlegovanje opozicijskih kandidatk.

Študentom se obeta nenavadno predstavništvo

ŠOU še vedno ni objavil niti razpisa za volilne odbore in volilne inšpektorje. Opozicijska poslanka v študentskem zboru in ena izmed avtorjev apela Veronika Tržan je opozorila, da za te razpise praviloma vedo in se nanje prijavljajo večinoma prijatelji in partnerji kandidatov omenjenih strank.

Vključevanje zasebnikov

Poleg fakultet in akademij Univerze v Ljubljani so v ŠOU zastopani še Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, zasebna Fakulteta za državne in evropske študije, ki ima sedež v Kranju, sama pa je del Nove Univerze s sedežem v Novi Gorici, ter zasebna Šola za risanje in slikanje. Veronika Tržan meni, da so te v ŠOU vključene le zato, ker si tako nekateri funkcionarji ŠOU »kupijo študentski status«.

Kadri SDS ustanavljajo javno univerzo

Vključevanje zasebnih zavodov v ŠOU pa zmanjšujejo politično moč študentov UL. Drobni zasebni visokošolski zavod je namreč v študentskem parlamentu zastopan z enakim številom poslanskih glasov kakor denimo celotna Pravna fakulteta, vsi trije zavodi, ki niso člani UL, pa zlahka preglasujejo celo Filozofsko fakulteto, čeprav jih ta po številu študentov večkrat presega. Po kakšnem ključu so nekateri zasebni zavodi člani ŠOU, drugi člani krovne študentske organizacije (ŠOS), tretji pa v študentsko organizacijo sploh niso vključeni, smo vprašali ŠOU, vendar odgovora nismo dobili.