Zemljišča za gospodarski razvoj

»Največja težava obalno-kraške regije je, da ni zazidalnih zemljišč,« meni Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice. Po njegovih besedah bi s tem omogočili nadaljnji gospodarski razvoj regije. Borut Jerman iz Kulturno izobraževalnega društva Pina opaža premike pri vključevanju ljudi v postopke odločanja.

Z vprašanjem o tem, kakšen odnos imajo z občinami, v katerih delujejo, in kaj od njih pričakujejo, smo se obrnili tudi na Univerzo na Primorskem, a se po besedah njihove predstavnice za stike z javnostmi Martine Marušič Kos ne želijo izpostavljati v času lokalnih volitev.

V Primorski gospodarski zbornici župane v obalno-kraški regiji ves čas nagovarjajo, naj prisluhnejo gospodarstvu in njegovim potrebam, saj se jim bo to prek dajatev povrnilo. »Potrebe, za katere imamo že zdaj povpraševanje, so zemljišča v velikosti od 150 do 200 hektarjev za nove gospodarske oziroma podjetniško-obrtne cone. Če bi pa vzpostavili več manjših, je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo,« pojasnjuje Robert Rakar. Občinski predlogi predvidevajo širitve obstoječih poslovnih con in tudi vzpostavitev novih (Bivje, Izola, Lucija, Dragonja, morda v prihodnje Bertoki). »Z župani pri tem sodelujemo, kritiko pa bi usmeril le proti Ankaranu, kjer poslovnih con sploh ne načrtujejo,« omeni.

»Gradnja poslovnih con ne pomeni, da bomo dobili železarno ali kakšno umazano industrijo, gre za vlaganje v znanje in za minimalen poseg v okolje, ki pa ustvarja nova kakovostna delovna mesta,« zagotavlja sogovornik. V nasprotnem primeru je po njegovem zaman govoriti o tem, da je treba zvišati dodano vrednost gospodarske dejavnosti.

Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami

»Velik korak naprej je bila povezava istrskih občin pri snovanju skupne kulturne strategije v okviru kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, pri čemer so sodelovale tudi nevladne organizacije,« meni Borut Jerman, predstavnik Pine. Premike je po njegovem zaznati tudi pri sprejemanju tako imenovanih participatornih proračunov, v katere so vpeti občani. Slednje so uvedli v Ankaranu, Kopru in Izoli, ne pa tudi v Piranu. »Izzivov je še veliko, med drugim tudi pri vprašanjih, povezanih z okoljem in prostorskim načrtovanjem, pa tudi pri skupnem soočanju z migrantsko problematiko,« ocenjuje.