(KOMENTAR) Konoplja: zamujena priložnost za pošteno razpravo

Zaradi nepotrebnosti, neučinkovitosti in škodljivosti prohibicije konoplje vedno več držav namesto prepovedi namenja pozornost njeni legalizaciji in regulaciji za zdravstvene in tudi osebne namene. Slovenija je uradno priznala medicinsko uporabnost konoplje leta 2017. Še vedno pa je psihoaktivne vrste konoplje prepovedano gojiti, posedovati brez zdravniškega recepta in prodajati. Ali smo v Sloveniji s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog dejansko olajšali dostop do nje bolnikom? Kaže, da ne, saj je zdravniki skoraj ne predpisujejo, verjetno zaradi stigme, strahu in zakoreninjenega odpora v zdravstveni stroki. Prav tako ni jasno, ali smo zaradi priznanja zmehčali prohibicijo in naredili korak naprej k legalizaciji konoplje za odrasle. Zato naj bi bila 9. junija pred volivci tudi odločitev o več referendumskih vprašanjih, katerih pobudnica je Gibanje Svoboda. Med drugim se bomo izrekali o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Strokovno zavajanje

Pred referendumom so se pod taktirko NIJZ oglasili številni zdravstveni strokovnjaki, ki so odločno proti kakršnikoli »legalizaciji in deregulaciji konoplje za osebno uporabo«. Očitno so pomešali pojme deregulacija, legalizacija in regulacija. Deregulacija uporabe konoplje ni praktična ali zaželena rešitev. Ni politika, ki bi jo predlagal kjerkoli na svetu. Nasprotno, legalizacija in regulacija konoplje sta pristopa, ki omogočata državi, da nadzira trg in zmanjšuje tveganja za javno zdravje. Trditev teh strokovnjakov, da legalizacija prinaša pomembna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe, bi morala biti podprta z uravnoteženimi dokazi, ki upoštevajo tudi koristi in potencial pozitivnih učinkov legalizacije, kot so zmanjšanje črnega trga, boljša kontrola kakovosti in varnosti izdelkov ter večje možnosti za raziskovanje in zdravstveno uporabo konoplje.

Poudarjanje trditev – od porasta uporabe konoplje med mladimi, tveganja za duševne motnje in zastrupitev, do tveganja za poslabšanje prometne varnosti in nesreč na delovnem mestu – daje vtis, da so opozorila nastala na podlagi pristranske, torej strokovno pomanjkljive in zato neprimerne analize prebranih (cherry picking) podatkov, ki so namenjeni zgolj podpori prohibicije. Takšne analize so problematične iz več razlogov. Uporaba selektivnih podatkov ne zagotavlja celovitega pregleda problematike, kar lahko vodi k napačnim zaključkom. Če se podatki izbirajo tako, da podpirajo določeno politično agendo, gre za zavajanje glede dejanskih koristi in tveganj uporabe konoplje. Brez odprtega in transparentnega prikaza vseh podatkov, vključno s tistimi, ki morda ne podpirajo trenutnih stališč NIJZ in ministrstva za zdravje, pošten in uravnotežen zaključek ni možen.

Dr. Dušan Nolimal FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Med drugim strokovnjaki zamolčijo, da trditev o legalizaciji konoplje, ki naj bi vodila do povečanih zdravstvenih tveganj, temelji na korelacijskih študijah. Korelacija še zdaleč ni vzročnost. Te študije pogosto ne upoštevajo številnih begavih spremenljivk, kot so socioekonomski status, dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja itd., ki lahko vplivajo na rezultate. Pretiravanje tveganj brez trdnih vzročnih dokazov je etično problematično, saj je zavajajoče in vodi v politične odločitve na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij.

Kritična ocena trditev

Analizirajmo najprej strah pred porastom uporabe konoplje med mladimi. Čeprav nekatere študije kažejo na rahlo povečanje uporabe med mladimi po legalizaciji, druge raziskave kažejo, da povečanja ni. Prav tako analize ugotavljajo, da regulirani trg omogoča boljši nadzor in preprečevanje dostopa do konoplje za mladoletne. Uporaba argumenta o porastu uporabe med mladimi brez upoštevanja nasprotujočih si podatkov in možnosti regulacije je tudi etično vprašljiva. Takšno strašenje zlahka vodi k neupravičenim političnim odločitvam.

Povezava med uporabo konoplje in duševnimi motnjami, kot so anksioznost ali psihoze, je kompleksna in ni enoznačna. Mnogo raziskav kaže, da obstoječe duševne motnje povečujejo tveganje za težave ob uporabi konoplje, ne pa obratno. Zdravstveni strokovnjaki »proti legalizaciji in deregulaciji« tudi ne povedo, da so zastrupitve s konopljo redke in običajno manj hude kot pri alkoholu ali drugih drogah. Prekomerno poudarjanje negativnih posledic brez priznanja kompleksnosti in relativne redkosti teh pojavov ustvarja nepošteno podobo konoplje in zavira racionalno razpravo.

Res je, da se tveganje za prometne nesreče pod vplivom THC povečuje, vendar raziskave kažejo, da je tveganje manjše kot pri alkoholu. Pravilna regulacija in izobraževanje lahko zmanjšata to tveganje. Podobno velja za nesreče na delovnem mestu, kjer so pomembni delovni pogoji in regulacije. Strašenje s tveganji za prometno varnost in delovne nesreče brez primerjalne analize z drugimi substancami in brez upoštevanja možnosti regulacije ni etično. Takšne trditve brez konteksta lahko vodijo k napačnim zaključkom in odločitvam.

Zmeda v političnih izjavah

Premier je domnevno tudi pod vplivom teh zavajajočih opozoril zadržan glede gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo, medtem ko je njegova stranka predlagala posvetovalni referendum o tej temi, kar odpira vprašanja o politični doslednosti in odgovornosti. To nakazuje, da je bil referendum pripravljen s figo v žepu in kot kompromis, saj so v premierjevi stranki glede konoplje mnenja zelo različna.

Skrajnosti pri konoplji se ne bosta zbližali

Zdi se, da je taktika zavajanja in blefiranja med odločevalci pogosto uporabljena metoda za ohranjanje moči in privilegijev. Njihova strategija temelji na manipulaciji informacij, da bi zmedli javnost in preprečili resnične spremembe, ki bi lahko ogrozile njihov položaj. Takšno ravnanje postavlja pod vprašaj integriteto procesa odločanja in predstavlja problem za verodostojnost politične elite. To vodi do erozije zaupanja v politične procese in institucije. Ali se je premier tudi ustrašil nasprotovanja NIJZ in vplivnih zdravstvenih organizacij? Zakaj ni namenil sredstev za raziskave in ozaveščevalne kampanje, ki bi volivcem omogočile informirano odločitev glede legalizacije konoplje?

Zmeda v političnih izjavah in pomanjkanje jasnih stališč kažeta na potrebo po bolj strukturirani in transparentni razpravi o vprašanjih, povezanih z zakonodajo o konoplji in drugih drogah. Premier in njegova stranka bi morala jasno in nedvoumno predstaviti svoja stališča in predloge, da bi zagotovili informirano odločanje javnosti na referendumu.

Celoviti znanstveni dokazi

Izzivi regulacije uporabe konoplje so kompleksni in zahtevajo celovito razpravo, ki vključuje tako tveganja kot koristi. Zato bi bilo nujno, da bi se volivcem zagotovile celovite in nepristranske informacije ter omogočila odprta in poštena razprava, kar lahko prispeva k razumevanju razlogov za legalizacijo konoplje in oblikovanju ustrezne politike. Prekomerno poudarjanje tveganj uporabe konoplje brez uravnoteženega prikaza potencialnih koristi in potencialnih vplivov regulacije je etično sporno. Opozorila stroke morajo temeljiti na celovitih znanstvenih dokazih, ne pa na strašenju. Strokovna in politična odgovornost sta ključni za ohranjanje zaupanja v procese in institucije ter za dosego pozitivnih sprememb v družbi. Le tako lahko oblikujemo politiko do konoplje, ki bo resnično služila najboljšim interesom družbe in ne zgolj političnim interesom posameznikov ali skupin.

***

Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja.

Prispevek je mnenje avtorja in ne održa nujno stališč uredništva.