Svobodi razmere na RTV očitno ustrezajo

Ob koncu prejšnjega tedna so se na komentatorski sceni postavljala vprašanja, kako bo odločilo ustavno sodišče o novem zakonu o RTV Slovenija, ki je bil s pomembno večino potrjen na referendumu. Takrat je v javnost neuradno pricurljalo, da je z rezultatom pet proti tri nova zakonodaja zadržana do dokončne odločitve ustavnega sodišča. V začetku tega tedna je bila ta informacija uradno potrjena. Tri sodnice so menile, da je zakon skladen z ustavo, pet sodnikov, da je treba zakon zadržati. Ali je glede odločitve ustavnega sodišča smiselno upoštevati spol, je Ali Žerdin povprašal Janeza Markeša.

V to debato raje ne bi šla, se je nehvaležnega vprašanja otresel Markeš, ki meni, da je pomembneje tehtati poškodbe na demokraciji. Če bi ustavni sodniki zakon zadržali zato, da bi v razmeroma kratkem času o njem presodili skladno z zahtevami referenduma, demokratične javnosti in ustavnih vrednot, bi bilo zadržanje smiselno. Bojim pa se, da se zavlačevanje utegne preleviti v to, da se bo mandat zdajšnjemu svetu iztekel. Nastopil bo nov mandat, volk bo sit, koza cela, v bistvu pa bo vse podrto, bojazen ostalih medijskih strokovnjakov deli Markeš.

Prav ta alibična govorica je po njegovem moteča. Pogovarjajo se o zaščiti procedure mandatov pred desantom na RTV, ki je evidenten. »Vojno stanje na televiziji ne prenese niti alibične govorice niti zavlačevanja. Ker nismo barbari, spoštujemo sodbe ustavnega sodišča, lahko pa se z njimi ne strinjamo.«

Prepoved prodaje klasičnih avtomobilov je tudi sociološko vprašanje

Sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Rusijo podpisal prav Janša

Učinek zadržanja zakona je podaljševanje statusa quo na RTV Slovenija. Tam se je zgodil politični vdor, ustavno sodišče pa je zakon zadržalo v imenu argumenta, da ne sme priti do političnega vdora v politični vdor, je dejal Markeš, ki meni, da ustavno sodišče pušča novinarje na RTV Slovenija na cedilu, prav tako pa tudi vlada in parlament. Slednji očitno igra dvojno igro, prav tako Gibanje Svoboda, za katerega ne vemo povsem natančno, ali jih razmere na RTV Slovenija motijo, ali jim ustrezajo, je dejal Markeš. Sam začenja misliti, da jim ustrezajo. 

Kaos na javni televiziji je po besedah Markeša analogen kaosu v zdravstvu, iz česar je mogoče sklepati na metodo vladanja vladajoče stranke in njene prestrašene, nesvobodne koalicije. 

Žerdin ugotavlja, da je Radio Slovenija ohranil visoko raven novinarske profesionalnosti, medtem ko je mlajša sestra televizija očitno bolj dovzetna za politične vdore. Treba je pogledati, koliko volivcev kateri medij doseže, je enega od ključnih razlogov za to razliko navedel Markeš. Po njegovem mnenju utegne Golobova vlada ponoviti usodo Cerarjeve. »Vtis imam, da bo Janša spet prišel na oblast. Dela sistematično in marljivo. Zahteva resolucijo, da je Rusija teroristična država. On, ki je Putina tako rekoč pripeljal v Slovenijo, jo naredil energetsko odvisno od ruskega plina.« »Ni pa prodal Petrola Lukoilu, kar je bilo v njegovem mandatu tudi na mizi,« mu je v besedo vskočil Žerdin, ki je opozoril, da je sporazum o obrambnem sodelovanju med Slovenijo in Rusijo podpisal prav Janša.

Toliko govora o zdravstveni reformi, a še vedno toliko neznank

Brecelj: vitez na belem konju, ki ne vidi, kaj se dogaja

Toda Markeš je s svojo tezo nadaljeval. Čaka nas tiha privatizacija – koncesionarji ustanavljajo podjetja in zaposlujejo nekoncesionarske zdravnike. »Nekaj, kar naj bi ta vlada rešila, se že rešuje, ampak negativno.« Markeš ne zaupa več tudi Eriku Breclju, ki nastopa »kot vitez na belem konju, zraven pa se dogajajo stvari, ki jih sploh ne vidi. Na koncu bo lahko nadjazovsko rekel, tega se ne grem in odšel stran, in to v času, ko naj bi bil na položaj postavljen prav zato,« da ne bi prišlo do privatizacije zdravstva.

Samoumevno je, da je treba iz zdravstva izgnati korupcijo, ampak to ni edini cilj, je nadaljeval Markeš. »Vlada mora postaviti regionalno mrežo, v kateri bodo koncesije podrejene pokritosti terena, ne pa interesu zdravnikov po profitu.« Očitno se dogaja nasprotno, na kar opozarja Dušan Keber. Žerdin je na podlagi pridobljenih podatkov povedal, da se je v zadnjih mesecih število novo registriranih zdravstvenih organizacij oziroma samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, strmo povečalo.

O peticiji Zaustavite vojno v Ukrajini

Glede Janševega predloga resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo mednarodni terorizem, Markeš meni, da sta Janez Janša in njegova stranka SDS Slovenijo spravila na rob avtokracije, zato je treba zamrzniti vse procese njegovega odločanja ali odločanja o njegovih predlogih, dokler se ne razčisti, kaj je pokradel in preobrnil v smislu demokracije. »Svoboda je obljubila, da bo to razčistila, hkrati pa kaže na politično inferiornost in nezmožnost konkuriranja stranki SDS, ki je organizirana in nasilna.« In še: »Ti ljudje nimajo pravice govoriti o demokraciji, medijski svobodi in terorizmu drugih, ker o tem niso razčistili v svojih vrstah.«

Na koncu sta se Delova kolumnista dotaknila še javnega pisma Zaustavite vojno v Ukrajini, ki ga je podpisalo 80 slovenskih intelektualcev in drugih vidnih javnih osebnosti. Po oceni Žerdina pismo na prvo mesto postavlja imperativ doseganja miru,  imperativ po pomoči Ukrajini pa je na drugem mestu, kar je v nasprotju z vladno držo, ki v ospredje postavlja pomoč Ukrajini. »Ta peticija je povedala, da je treba doseči kompromis, s čimer se ne strinjam,« se je odzval Markeš. Hkrati pa je po njegovih besedah peticija povedala, da Ukrajina ne more biti poskusni zajec, medtem ko velesile merijo, koliko moči še imajo. Kapitalu je v interesu, da se vojna podaljšuje. Njena posledica je draginja, zaradi katere smo v vojni pravzaprav vsi. V imenu koronavirusa in ukrajinske vojne je vse postalo samoumevno, in v tem opozorilu Markeš vidi pozitivno vrednost pisma.