V opozicijskih SD, LMŠ, Levici in SAB zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi razpravljali o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev za nakup zaščitne opreme zaradi epidemije novega koronavirusa. Vladi očitajo nepregledno porabo in prikrivanje informacij ter pozivajo k pojasnilom.
Kot je na novinarski konferenci dejala poslanka SD
Bojana Muršič, je treba domnevne nepravilnosti pri nakupu zaščitne opreme s proračunskim denarjem, o katerih so poročali mediji, čim prej razčistiti.
Številne informacije v medijih so po njenih besedah zaskrbljujoče in predvsem prinašajo kar nekaj nejasnosti. »Resnično je prišel čas, da ljudje dobijo ustrezne informacije o porabi davkoplačevalskega denarja,« je dejala. Nadzor porabe je po njenih besedah še posebej pomemben v luči tega, da je vlada pred časom zadržala izvajanje proračuna.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Poslanci v mesecu dni nismo dobili niti ene informacije o porabi davkoplačevalskega denarja, razen od medijev, ki so poročali o takšnih in drugačnih aferah,« je opozorila. Tudi najnovejši nakup zaščitnih mask »z gumicami in kuhinjskimi servietami« je po njenih besedah primer nakupa zaščitne opreme, ki v resnici ne nudi primerne zaščite.
»Podatek, da naj bi takšna maska stala 80 centov, je skrb vzbujajoč,« je dodala. Opozorila je tudi na navedbe o nepotizmu pri sklepanju poslov. »To so zadeve, ki terjajo jasne in glasne odgovore,« je dejala.
»Na to fronto z vsemi topovi«
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Po besedah
Jerce Korče (LMŠ) mora opozicija v primeru, da se ministri bolj kot svojim nalogam posvečajo »piarovskim akcijam«, opozoriti na pomanjkljivosti in zagovarjati javni interes. »Nabave zaščitne opreme morajo biti pregledne in strokovne, preveriti je treba kakovost materiala,« je izpostavila.
Poudarila je, da mora opozicija »na to fronto z vsemi topovi«. Pri tem je navedla napovedano preiskovalno komisijo, nadaljnje seje komisije za nadzor javnih financ in morda tudi razmislek o interpelacijah. »Če predsednik vlade ne vidi, da njegova ekipa ne deluje v skladu s tistim, za kar je bila imenovana, je prav, da opozicija dvigne glavo in pove svoje,« je dodala.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Maša Kociper (SAB) je poudarila, da razumejo posebnost razmer, s katerimi se je morala soočiti vlada in ki so zahtevale posebne ukrepe za nabavo zaščitne opreme. »Vendar pa moramo kot opozicija opozarjati na napake in zlasti preprečiti zlorabe,« je poudarila.
Če je prišlo do napak, bodo to razumeli, saj se lahko zgodijo vsakomur. »Če pa se ti težki časi zlorabljajo za bogatenje posameznikov, je to skrajno zavržno in se je treba temu upreti,« je dejala.
Prepričana je, da bi morali preveriti ne le nabavo mask, temveč nabavo celotne zaščitne opreme. Znova je pozvala k ustanoviti preiskovalne parlamentarne komisije. »Še nikoli namreč nismo imeli položaja, ko se tako na hitro in tako na veliko nenadzorovano in brez dolgoročnih dokumentov porablja denar,« je opozorila.
Za 200 milijonov preplačil in neustreznega materiala
FOTO: Državni Zbor/Borut Peršolja
Miha Kordiš (Levica) je vladi očital, da »vsem na očeh izvaja vojno dobičkarstvo«.
»Zelo očitno je pokazala, da je ne zanima zaščita državljanov, temveč v prvi vrsti provizije. Zato je 200 milijonov evrov proračunskega denarja končalo v obliki preplačil in neustreznega materiala,« je povedal.
Znova je pozval k neposrednih nakupom opreme brez posrednikov, pa še to le v primeru, da proizvodnje ni mogoče organizirati v Sloveniji. Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ v Levici po njegovih besedah pozdravljajo, saj želijo dobiti odgovore, vlado poklicati na odgovornost in predlagati alternative.
Poleg seznanitve s stanjem na področju urgentnih nabav zaščitne opreme bo komisija odločala tudi o predlogu sklepa, da računskemu sodišču priporoči prioritetno izvedbo izredne revizije smotrnosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev pri nakupu zaščitne opreme.
Vprašanja, na katera bi morala po mnenju večine opozicije z vidika potrebe po gospodarni in učinkoviti porabi javnih sredstev odgovoriti razprava, so, kot so zapisali, vsaj sledeča:
Kakšne so bile zaloge zaščitne opreme na dan 13. 3. 2020?
Komu, v kakšnih količinah in po kakšnih kriterijih so razdelili skladiščeno zaščitno opremo?
Katera zaščitna sredstva in v kakšnih količinah so bila nabavljena? Kakšne so bile nabavne cene, glede na obdobje pred epidemijo in glede na sedanje cene? Kolikšni sta dosedanja in načrtovana poraba za te namene?
Katere ustanove in posamezniki so bili odgovorni za načrtovanje porabe in izvajanje nabav? Ali se je ta odgovornost skozi čas prenašala, kako in katere so pristojne institucije in posamezniki, ki so za to odgovorni sedaj?
Kdo in s kakšnimi razlogi je sprejel odločitev, da se zaščitna oprema nabavi preko posrednikov, namesto s strani države?
Kdo so proizvajalci in kdo izbrani dobavitelji zaščitne opreme? Po kakšnih kriterijih so izbrani? Kako se v primeru urgentnih nabav skrbi za načela konkurence in za izogibanje konfliktom interesov?
Po kakšnih kriterijih se je razdeljevala oz. se deli naknadno nabavljena zaščitna oprema?
Zakaj je bila dobavljena zaščitna oprema v več primerih neuporabna oz. ni ustrezala zahtevanim standardom? Kako se je in se bo v prihodnje presojala primernost opreme?
Glede na to, da so se tržne cene zaščitnih sredstev v prosti prodaji povišale: ali so potrebni ukrepi države za regulacijo cen in kakovosti? Če da, kakšni? Če ne, zakaj?
Tarča opozicije tudi osnutek drugega protikoronskega zakona
Del opozicije, ki je bil bil kritičen že do prvega protikoronskega zakona, je nezadovoljen tudi z osnutkom predloga drugega protikoronskega zakona, s katerim želi vlada reševati likvidnostne težave podjetij. Poslanci LMŠ, SD in Levice so danes opozorili na nekatere »še vedno pozabljene skupine državljanov« in pa na nejasnosti glede poroštev.
FOTO: Blaž Samec/Delo
»Če smo se pri prvem mega zakonu zaradi nesodelovanja koalicije in vlade soočili z mega problemi in težko izvedljivimi ukrepi, je drugi mega zakon za nas veliko razočaranje,« je v izjavi novinarjem dejal vodja poslancev LMŠ
Brane Golubović.
Prepričan je, da v osnutku predloga drugega protikoronskega zakona, ki ga bo v torek obravnavala vlada, ni rešitve za največji problem, s katerim se bodo soočali v prihodnjih mesecih – gostinstvo in turizem. Prav tako v osnutku po njegovih besedah ni rešitev glede najemnine za prostore in opremo.
Zanima ga tudi, ali nekaj več kot dve milijardi evrov, ki naj bi šli za poroštva, vključujejo tudi poroštvo za drugi tir med Divačo in Koprom, stanovanjsko shemo in tretjo razvojno os. »Ali se je vlada tem poroštvom odpovedala,« je vprašal.
Po njegovem mnenju je velika večina tistih, ki jih je vlada pozabila v prvem paketu, še vedno spregledanih. Dodatno bodo pomoč prejeli le izredni študenti. »Ko vlada govori o tem, da želi sodelovati z opozicijo, potem je treba to tudi v praksi izvesti. V petek pa smo bili obveščeni, da se vlada ne bo sestala z opozicijo in bomo dobili predlog zakona kot ostali,« je dejal.
Kritičen je bil tudi vodja poslancev SD
Matjaž Han. Po njegovih besedah tudi drugi zakonski predlog ne bo dosegel vseh tistih podjetij, ki bi potrebovala pomoč. »Vlada trmasto vztraja pri definiciji, kdo bo prejel pomoč. Dejstvo je, da bodo nekatere panoge imele trajno težave z zaposlovanjem, predvsem gostinstvo in turizem,« je poudaril.
»Kar se tiče likvidnostni pomoči, če pustimo na strani približno 2,5 milijarde evrov, ki naj bi jih dobila podjetja za likvidnostne težave, je to absolutno premalo,« je poudaril. Pri tem je dodal, da je bila opozicija pripravljena sodelovati pri pripravi ukrepov, vendar do sodelovanja ni prišlo.
Na očitke se je na Twitterju že odzval tudi premier
Janez Janša, ki je zapisal, da so »opoziciji osnutek zakona poslali iz dobre volje, da lahko še pred sprejetjem na vladi podajo svoje predloge za dopolnitev. Ko so bili na vladi stranka SD, tega niso nikoli storili«.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zahteva za oceno ustavnosti protikoronskega zakona in odloka o omejitvi gibanja
Štiri opozicijske stranke bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo dveh členov protikoronskega zakona in odloka o omejitvi gibanja. V LMŠ, Levici, SD in SAB opozarjajo zlasti na morebitno ustavno spornost člena, ki govori o dodatnih policijskih pooblastilih. Prepoved prehajanja med občinami pa je po njihovem mnenju nesorazmerna.
Vlada je po besedah vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca v prvi protikoronski zakon vključila določbe, ki niso imele velike povezave z omejevanjem širjenja koronavirusa. »Govorim predvsem o policijskih pooblastilih,« je pojasnil v skupni opozicijski izjavi za medije pred poslopjem DZ.
V LMŠ se zavedajo resnosti razmer, ki jih je prinesla razglasitev epidemije, menijo pa, da na ta račun ne bi smeli postaviti pod vprašaj temeljev demokratične družbe, je dodala poslanka LMŠ Tina Heferle. Vladni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki posegajo v človekove pravice, morajo po njenih besedah biti sprejeti zakonito in transparentno, ne smejo pa biti prekomerni.
V SD so po besedah Meire Hot zgroženi predvsem nad 103. členom protikoronskega zakona, pri katerem je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov, tudi v posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke. Sprašuje se, kakšen je nadzor nad temi policijskimi pooblastili, kakšno pravo varstvo in kdo zagotavlja, da po koncu epidemije ne bodo teh podatkov obdelovali še naprej.
V SAB po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper podpirajo prizadevanja vlade, da s čim bolj učinkovitimi ukrepi čim prej zajezi epidemijo. »Ker smo opozicija, pa je naša naloga, da opozarjamo na morebitne napake in da smo pozorni na to, da ukrepi, ki se v takšnem času sprejemajo, niso prekomerni ali protiustavni,« je pojasnila.
Komentarji