Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vnovič bodo odločali glasovi Desusa

Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) vložili koalicijski poslanci, in ne vlada.
Ministrica Simona Kustec je uresničitev odločbe o financiranju zasebnih šol večkrat omenila kot eno od svojih prioritet, a so jo na koncu vložili koalicijski poslanci sami. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ministrica Simona Kustec je uresničitev odločbe o financiranju zasebnih šol večkrat omenila kot eno od svojih prioritet, a so jo na koncu vložili koalicijski poslanci sami. FOTO: Jure Eržen/Delo
11. 5. 2021 | 06:00
3:06
Koalicijski poslanci SDS, NSi in SMC so v parlament vložili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katero skušajo uresničiti sedem let staro ustavno odločbo glede financiranja osnovnih zasebnih šol, ki izvajajo javni program, ta je zdaj krit v 85 odstotkih. Neskladje bi moral državni zbor odpraviti v e nem letu, a ga do zdaj še ni. »Spet darila za prijatelje in napad na javno šolstvo,« je predlog komentiral nekdanji izobraževalni minister Jernej Pikalo iz vrst SD.

Zakaj zakonodajni predlog vlagajo koalicijski poslanci in ne vlada, na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi <strong>Simona Kustec</strong>, včeraj niso pojasnili. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zakaj zakonodajni predlog vlagajo koalicijski poslanci in ne vlada, na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec, včeraj niso pojasnili. FOTO: Jure Eržen/Delo
Koalicija namreč predlaga, da bi poleg 100 odstotkov obveznega programa država krila tudi 85 odstotkov za razširjeni program – kar v šolah, kjer je delovni proces organiziran tako, kot je v javnih, pomeni dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, učno pomoč ... »Zadnja odločba ustavnega sodišča iz leta 2020 ne zapoveduje takega obsega financiranja, za to so se odločili predlagatelji,« pojasnjuje Jernej Pikalo in pri tem vleče povezave z Novo univerzo in na ustavnem sodišču razveljavljenim členom interventnega zakona, ki je na novo urejal pogoje za pridobivanje akreditacij visokošolskih zavodov.

Zakaj zakonodajni predlog vlagajo koalicijski poslanci in ne vlada, na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec, včeraj niso pojasnili. Njen predhodnik pa v tem vidi tudi zaušnico ministrici, saj je ponavadi ministrstvo s svojim strokovnim aparatom tisto, ki pripravi predloge. Sprašuje pa se tudi, ali gre le za kakšen koalicijski manever, glede na to, da je predlog vložen z le 38 poslanskimi podpisi, da se pomiri deležnike, ki pritiskajo na njih, naj se omenjena ustavna odločba uresniči zdaj, ko vladajo.

Jernej Pikalo, nekdanji minister za izobraževanje, je do koalicijskega predloga kritičen. FOTO: Blažž Samec/Delo
Jernej Pikalo, nekdanji minister za izobraževanje, je do koalicijskega predloga kritičen. FOTO: Blažž Samec/Delo
Kaj pravijo v SNS in Desusu, ki koaliciji običajno pomagata pri doseganju večine? Zmago Jelinčič, prvak SNS, pravi, da koalicija načeloma lahko računa na njegove glasove. Ključna bo tako vnovič odločitev Desusa, kjer pravijo, da se bodo še pogovorili, a hkrati napotujejo tudi na svoja prejšnja glasovanja, ko so zavračali predloge SDS in podprli zakonski predlog ministra Pikala – sprememba po vetu v državnem svetu ni bila vnovič potrjena –, po katerem bi v celoti financirali obvezni program, razširjenega pa ne. Iz koalicijske pogodbe tretje vlade Janeza Janše pa je menda tudi na njihovo zahtevo v zadnjem hipu izpadla točka o »uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnih šol«.

Ob prihajajočem glasovanju o ustavni obtožbi zoper Janeza Janšo, ki bo predvidoma na sporedu prihodnji teden, pa ni nepomembno niti dejstvo, da so to tudi v SDS skupaj s SNS zoper Marjana Šarca vložili prav zaradi omenjene neuresničene ustavne odločbe.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine