Bi lahko našli rešitev, ki je politika še ni?

Ljubljana – Potem ko je junija klavrno končal že šesti poskus uresničitve odločbe ustavnega sodišča (US) o financiranju zasebnega osnovnega šolstva, se je minister za izobraževanje Jernej Pikalo zdaj odločil za oblikovanje široke delovne skupine, ki naj bi pripravila izhodišča za pripravo zakona. In to takšnega, ki bo strokovno sprejemljiv in bo imel dovolj politične podpore, da bo preživel zakonodajni postopek.

Nima smisla vlagati zakon na zakon, če ne dosežemo političnega konsenza, je Pikalo utemeljil, zakaj je ubral nov pristop. »Danes bomo pozvali različne deležnike, tako s področja izobraževanja kot različne politične stranke, ljudi iz zasebnih šol, strokovnjake s področja prava, da bi oblikovali delovno skupino, ki bo prišla do skupnega cilja,« je napovedal Pikalo in dodal, da skupini, ki jo bo vodil sam, ne bodo dali nobenih vnaprej pripravljenih izhodišč. Med vabljenimi je poleg poslanskih skupin naštel še sindikate, združenje ravnateljev, strokovnjake edukacijskih ved.

»Rad bi, da pridemo ne le do strokovno usklajenega predloga, temveč do predloga, ki bo imel že vnaprejšnjo podporo v zakonodajnem procesu,« je še poudaril. Roka, do kdaj naj bi prišli do rešitve, ni postavil, je pa napovedal, da se bo delovna skupina dobivala glede na zagon in interes. V enem tednu ali najkasneje desetih dneh pričakuje, da bodo skupine, ki bodo želele sodelovati, sporočile imena svojih predstavnikov.

»Upam, da se bodo stališča zbližala, da bomo naredili korak naprej in da se bo ta zgodba, ki se že predolgo vleče, končala,« je še dejal minister.
 

Dialog za boljši izid?

Od leta 2014, ko je ustavno sodišče odločilo, da je zakon o organizaciji in financiranju izobraževanja (ZOFVI) v nasprotju z ustavo, ker je država dolžna financirati javno veljavne programe v zasebnih osnovnih šolah, so vsi poskusi ureditve propadli. Med drugim zato, ker je odločba spisana tako, da obstajata vsaj dve razlagi – v SDS in NSi, pa tudi predstavniki zasebnih šol in starši otrok, ki jih obiskujejo, razumejo, da mora država v celoti financirati šolanje otrok v teh izobraževalnih ustanovah. Po drugi strani pa je večina koalicije, z izjemo SMC, podprla zadnji zakonski predlog ministra Pikala, po katerem bi plačevala 100 odstotkov obveznega programa, nič pa ne bi prispevala za razširjeni program – kar v šolah, kjer je delovni proces organiziran tako, kot je v javnih, pomeni dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, učno pomoč ... Zdaj krije po 85 odstotkov obveznega in razširjenega programa.



Prav zato, ker se politiki doslej ni uspelo zediniti, se je skupina staršev znova obrnila na ustavno sodišče, naj še enkrat odloča o tej tematiki, in to tako, da naj sodišče samo določi, kako naj se uresniči prejšnja odločba. Je pa predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez za Radio Slovenija pred kratkim pojasnil svoje osebno mnenje, da zadnja rešitev ministrstva ni sledila odločbi ustavnega sodišča, ker je poslabševala položaj zasebnih šol.
 

Zelo nasprotni bregovi

Ali lahko oblikovanje delovne skupine preseka gordijski vozel? Glede na povsem nasprotujoča si stališča že v samem državnem zboru se zdi to precej malo verjetno. Poslanska skupina SDS je pred dobrim mesecem v zakonodajni postopek vložila nov predlog ZOFVI, po katerem bi se financiranje programov v zasebnih šolah povsem izenačilo z javnimi. Prepričani so, da je to edina možna rešitev, ki jo podpirajo tudi pravni strokovnjaki. Ministrov poziv razumejo kot zavlačevanje. Pri NSi nimajo razloga, da ne bi sodelovali v takšni skupini, čeprav so stališča, ki jih zagovarjajo, tudi jasna. Kaj pričakujejo zasebne osnovne šole, ki jih je trenutno šest, pogoji za ustanavljanje novih pa bi se, če bi bil zadnji predlog sprejet, precej zaostrili, in starši otrok, ki jih obiskujejo, je tudi znano.

Na drugi strani pa Levica vztraja, da je treba iskati kvečjemu konsenz za to, da se v ustavi definira pomen javnega izobraževanja, vpis v zasebno šolo pa da je stvar izbire posameznika in zato ni nekaj, kar bi morala financirati država. Predstavniki SD in SAB, pa tudi drugi iz koalicije, so večkrat problematizirali dostopnost, da se zasebne šole lahko odločijo, koga bodo sprejele, in pa to, da če se že zagovarja enakost v financiranju, naj se tudi v pogojih za delo, ki so v javnih šolah s po 29 učenci v razredu zagotovo drugačni kakor v zasebnih s po manj kot 20. In da ne gre za približno 360 tisoč evrov, kolikor bi proračun stala popolna izenačitev, temveč za koncept izobraževanja v državi.