Preprečiti želijo podražitve in dobičke iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj

Poslanci Gibanja Svoboda so včeraj prav potihoma in po rednem postopku, s prvopodpisanim Borutom Sajovicem na čelu, vložili novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Razlogov, da so z novelo, ki prinaša ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pohiteli, je več. Prvi je – kot so poudarjali tudi v Gibanju Svoboda na novinarski konferenci – zagotovo napovedan 30-odstotni dvig premije pri zavarovalnici Generali, pri čemer drugi dve zavarovalnici podražitev ne izključujeta. Ne gre pa zanemariti tudi padca podpore vladajoči stranki, kot tretji razlog pa se omenja možnost, da bi jih s predlogom glede preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko prehitela opozicijska SDS oziroma njihov nekdanji poslanec Pavel Rupar. 

Neizpolnjevanje obljub tepe Gibanje Svoboda

Novela zakona predvideva prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. Gre sicer za že večkrat viden predlog, ki torej predvideva vključitev še tistih, ki dopolnilnega zavarovanja ne plačujejo. Za časa vlade Marjana Šarca je LMŠ na podlagi podatkov zdravstvenega ministrstva ocenjevala, da je takih ljudi okoli 120.000. Takrat so zagotavljali, da naj znesek ne bi presegel 30 evrov, a se je ocenjevalo, da se bo tudi ta moral usklajevati.

Poslanska skupina Gibanja Svoboda predlaga obvezni prispevek v višini 35 evrov, ki bi se obračunaval od neto plače in z možnostjo njegove uskladitve enkrat na leto. Prejemnik pa bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ne več zasebne zavarovalnice, s čimer naj bi se vsaj v teoriji zmanjšali obratovalni stroški. Ta sredstva – v Svobodi ocenjujejo, da gre za okoli 50 milijonov evrov – pa naj bi namenili v zdravstveno blagajno. 

Tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za finance Klemen Boštjančič, vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo mag. Tamara Kozlovič, poslanka Socialnih demokratov Meira Hot in koordinator Levice Luka Mesec, si lahko ogledate na povezavi:

Zakon iz časa Šarca smo zdaj nadgradili, je danes potrdila Tamara Kozlovič. Poudarila je, da so se morali predvsem odzvati na napovedan dvig premij, saj si želijo, da se število zavarovancev ohrani na zdajšnji ravni. Novela predvideva tudi proračunsko varovalko za ohranjanje stabilnosti zdravstvenega sistema. Novela bi se začela uporabljati s 1. septembrom 2023. 

»Preprečili bomo podražitve in dobičke iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Do konca leta 2024 pa bomo preoblikovali financiranje celotne zdravstvene blagajne, da bo bolj solidarno in pravično,« je nadaljeval predsednik vlade Golob. Dodal je, da bo vlada v prihodnjih desetih dneh pripravila uredbo o zamrznitvi cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do 1. septembra, »da eliminiramo privatni interes iz tega dela zdravstvenega sistema«.

Od zavarovalnic je vlada po besedah predsednika Goloba pričakovala posluh, a ga ni dobila, zato zdaj pričakujejo, da ga bodo slednje morda pokazale v nadaljevanju. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po petkovem sestanku s predstavniki zavarovalnic dobil občutek, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje zanje zgolj eden od zavarovalnih produktov. 

»Če ne bi ukrepali, bi podražitev vsakega državljana, ki plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, stala 120 evrov letno,« je dodal Golob, po čigar mnenju vlada zaradi te teme tokrat ne bo padla.

Tudi obe koalicijski partnerici Levica in SD sta pozdravili predlog, a je bilo iz besed koordinatorja Levice Luke Mesca razbrati, da v naslednjem koraku pričakujejo tudi progresivnost. Mesec je povedal, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje najbolj nepravičen davek, in je vesel, da so končno našli način, kako to nepravičnost odpravljati. »V Šarčevi vladi smo bili blizu temu, da to odpravimo, a v nasprotju s takrat ne sedimo za mizo vsak zase in skregani, ampak stojimo tu skupaj.«

Podani predlog v višini 35 evrov za zdaj za 40 centov presega ceno dopolnilnega zavarovanja s popustom pri Vzajemni, je pa za 55 centov ugodnejši od premije pri Triglav zdravstveni zavarovalnici in skoraj deset evrov cenejši od premije, ki jo bodo plačevali zavarovanci Generalija od maja dalje. Premijo v višini 35 evrov so po besedah Kozlovičeve določili tako, da so izhajali iz trenutne višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Zdravstvena reforma pa naj bi v nadaljevanju naslovila tudi druge ukrepe, s katerimi bodo privarčevali sredstva v zdravstvenem sistemu, kot je na primer absentizem, je še pojasnila Kozlovič.

Kaj pa bi v praksi pomenilo za ZZZS, če bi bil uresničen prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno – koliko časa bi zahtevala reorganizacija dela, koliko ljudi bi morali zaposliti? »Glede na dejstvo, da predlog tega zakona še ni javno objavljen in da še ni znana časovnica za njegovo obravnavo, ZZZS v zvezi s tem še ne more podati mnenja. Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejemata upravni odbor ZZZS in skupščina ZZZS,« so sporočili.

Ideje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja so stare že 20 let. INFOGRAFIKA: Delo

V zadnjem času je glede ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izredno glasna iniciativa Glas ljudstva, katere predstavnik je tudi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. V zvezi s tem so tudi že pripravili svoj predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga predstavili predsedniku vlade Golobu.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je tudi ena od zahtev iniciative Glas ljudstva. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na vprašanje, kaj konkretno bi zanje pomenila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in kako hitro bi bil po njihovem izvedljiv prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno zdravstveno, so na Vzajemni, kjer je zavarovanih daleč največ prebivalcev, odgovorili, da bodo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

»Tudi nadalje si bomo prizadevali, da bomo še naprej aktivno pomagali zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. V Vzajemni si v sodelovanju z vsemi deležniki v zdravstvu želimo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje.«