Številni vrtci so v teh dneh že povabili k vpisu za šolsko leto 2021/22. Tokrat prvič velja, da morajo biti otroci za vpis v javni vrtec obvezno cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam – razen če za to obstajajo medicinski razlogi –, sicer se vpis zavrne. Če je imela komisija za cepljenje še tri leta nazaj na mizi prek tisoč predlogov staršev za opustitev obveznega cepljenja, so ti kupi zdaj zdesetkani. Lani je želelo cepljenje otroka opustiti še 150 staršev, letos je takih štirinajst.
Medtem ko je zanimanja za cepljenje proti covidu-19 vse več, pa komisija za cepljenje pri ministrstvu za zdravje (MZ
) nima podatkov o spremembi stališč do ostalih cepljenj. Ugotavljajo le, da je število vlog za opustitev obveznega cepljenja zadnja leta krepko upadlo. Leta 2015 so denimo prejeli okrog 400 predlogov za opustitev obveznega cepljenja, leto kasneje 600, v letu 2017 tisoč dvesto, v letu 2018 pa tisoč sto. Predlani je bilo tovrstnih vlog 230, lani le še 150.
Nov režim
Ko so bile razprave o spornosti zakona na vrhuncu, je bilo slišati, da je večina vlog, s katerimi so starši zasipavali komisijo, »bolj prostih spisov« brez zdravstvenega potrdila oziroma strokovnega mnenja specialista, zato jih je komisija zavračala. Kar v 96 odstotkih primerov, navajajo na MZ, vloge za opustitev cepljenja podajo starši: »Vloge niso strokovno utemeljene in obrazložene, niti jim ni predložena ustrezna zdravstvena dokumentacija.«
Pri letošnjem vpisu velja drug »režim«: če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka cepljenje o mumpsu, ošpicam in rdečkam ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. Lahko pa se vpišejo otroci, ki se niso smeli cepiti iz medicinskih razlogov oziroma so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov. Enako velja za mlade, ki se vpisujejo v srednjo ali visoko šolo ali na fakulteto, kjer se bodo izobraževali na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ali sociale; ob vpisu morajo imeti opravljeno cepljenje v skladu z veljavnim programom cepljenja in zaščite z zdravili. Izjema so tudi pri njih medicinski razlogi.
Največ zadržkov je glede petvalentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence tipa b in otroški paraliz. FOTO: Jure Eržen/Delo
Leta 2019 je MZ izdalo 30 odločb o opustitvi cepljenja. Kot smo izvedeli, je šlo v večini primerov za začasno odložitev cepljenja zaradi potrebe po dodatnih specialističnih pregledih ali pa za opustitev posameznega cepljenja, ker so otroci prerasli starost, v kateri bi morali biti cepljeni z določenim cepivom. O izdanih odločbah na ministrstvu ne vodijo evidence, za katera cepljenja je bilo odločeno, da se cepljenje trajno opusti in iz katerih razlogov, saj se predlog za opustitev cepljenja običajno nanaša na več cepljenj. V zadnjih letih je bilo za trajno opustitev cepljenja izdanih le nekaj odločb, poudarjajo. Lani in do danes ni bila izdana nobena. Zaradi epidemioloških razmer se komisija namreč ni sestala.
Proti ošpicam, mumpsu in rdečkam manj zadržkov
Sicer pa imajo starši največ zadržkov glede petvalentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence tipa b in otroški paralizi ter v manjšem deležu tudi glede cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Podatki o deležu cepljenih v zadnjih desetih letih kažejo, da se je delež cepljenih predšolskih otrok od 2010 do 2019 v Sloveniji v povprečju gibal okrog 95 odstotkov za cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, okužbam s hemofilusom influence tipa b in otroški paralizi ter okrog 93,6 odstotka za cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s trivalentnim cepivom. V 2019 je bila precepljenost proti prvim petim boleznim najvišja v Murski Soboti (98,6 odstotka) in najnižja v Ljubljani (91,9 odstotka). Tudi precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila najvišja v Murski Soboti (97,8 odstotka) in najnižja v Ljubljani (89,7 odstotka).
Komentarji