Vladno zavlačevanje že povzroča težave pri organizaciji dela

Čeprav je v javnosti že dolgo znano vladno zavlačevanje imenovanja in napredovanja tožilcev, se pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič od problema ograjuje, češ, da je sama naredila vse, kar je v njeni moči.

Da ne bi smela le nemo spremljati dogajanja oziroma slediti volji predsednika vlade Janeza Janše, je bil za nacionalno televizijo kritičen tudi nekdanji premier Miro Cerar. Kozlovičeva je bila sicer v njegovi vladi generalna sekretarka.

Pred dnevi je težava zaradi neimenovanja tožilcev dobil nove razsežnosti, saj je Društvo državnih tožilcev Slovenije (DDTS)  Svet Evrope obvestilo o »številnih nedopustnih pritiskih« na tožilce, ki jih premier Janez Janša izvaja neposredno ali preko njemu podrejenih medijev. Neposredni povod za pismo je ustavitev imenovanj državnih tožilcev, so navedli.
 

Pritiski in kršitve

Pritiski in kršitve se med drugim odražajo v ustavitvi imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, žaljenju posameznih tožilcev predsednika in drugih predstavnikov vlade ter 30-odstotnemu znižanju plač med epidemijo covida-19, je opozorilo društvo.

Pismo, ki ga je podpisala predsednica društva, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, so poslali Posvetovalnemu svetu evropskih tožilcev, ki deluje v okviru generalnega direktorata SE za človekove pravice in vladavino prava.


DDTS v pismu opozarja na ustavitev imenovanj, še posebno skrb pa, kot je zapisalo, vzbuja v medijih razkrita informacija, da naj bi vlada zavrnila tudi predlog ministrstva za pravosodje glede noveliranja zakona o državnem tožilstvu, ki bi na ustrezen način uredila status evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Vlada oziroma njen predsednik naj bi tako ravnal, ker sta se izbrana kandidata za delegirana evropska tožilca v preteklosti zamerila stranki SDS in njenemu predsedniku Janšu, navaja društvo.

Premier prek twitterja in svojih medijev, ki so mu neposredno podrejeni, in sicer televizija Nova 24 in tednik Demokracija, izvaja pritisk na posamezne državne tožilce, so zapisali v društvu ter opozorili na lastništvo teh dveh medijev.

Za mnenje o pismu smo vprašali tudi Državnotožilski svet, ki ima po veljavni zakonodaji pomembno vlogo, saj predlaga imenovanje tožilcev.

»Državnotožilski svet kolegijski organ, ki svoje odločitve in stališča sprejema na sejah, zato podajanje kakršnihkoli komentarjev brez predhodno opravljene razprave članov Državnotožilskega sveta ni mogoče,« so nam pojasnili.
 

Izrazit kadrovski primanjkljaj

»Ne glede na to pa je treba, kakor že več let izhaja tudi iz skupnih letnih poročil o delu državnih tožilstev na eni strani ter mnenj Državnotožilskega sveta k le tem na drugi, izpostaviti izrazit kadrovski primanjkljaj na skoraj vseh državnih tožilstvih ter na prenizek odstotek zasedenosti državnotožilskih mest. Tako se tudi v tej luči pokaže kot izjemnega pomena, da se postopki zasedbe razpisanih prostih državnotožilskih mest izvedejo hitro ter brez nepotrebnih odlašanj. V zvezi z morebitnimi zakonodajnimi spremembami postopka imenovanj državnih tožilcev pa se Državnotožilski svet že dlje časa zavzema in aktivno deluje v smeri optimizacije postopka na način smiselnega približevanja postopku imenovanja sodnikov, upoštevaje različne deležnike, ki sodelujejo v teh postopkih,« so še dodali.
 

Težave že v praksi

Zastoj pri imenovanju državnih tožilcev že povzroča težave v procesu dela tako na vrhovnem državnem tožilstvu, kot na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki sta kadrovsko najbolj podhranjeni tožilstvi.



V tej zvezi na vrhovnem državnem tožilstvu pričakujejo, da bo vlada zastoj čim prej odpravila in državnemu tožilstvu omogočila pogoje za normalno delovanje.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je v tej zvezi v kabinet ministrice za pravosodje že 18. januarja posredoval tudi poziv za pojasnilo o statusu odprtih postopkov.
 

Predlog novele zakona

Postopek imenovanja je, da Državnotožilski svet ugotavlja primernost kandidatov, nato pa skladno s predpisi ministrstvo posreduje imena kandidatov v vladno obravnavo. Generalni sekretar vlade (na odločitev predsednika vlade) točke uvršča dnevni red vladnih sej.

»Na ministrstvu smo na podlagi vseh prejetih predlogov Državnotožilskega sveta (tako glede že imenovanih kot še neimenovanih državnih tožilcev) v najkrajšem času na vlado podali predloge za imenovanje. Prav tako smo že večkrat zaprosili, da to točko uvrstijo na dnevni red,« so nam pojasnili.



Vlada po veljavni zakonodaji nimam predpisanih rokov za odločanje o predlogu ministrstva, ima pa celo možnost zavrniti imenovanje tožilcev.

Da bi temu naredili konec, so na ministrstvu za pravosodje pripravili novelo zakona o državnem tožilstvu. »Na podlagi predlogov državnotožilske stroke, rezultatov evalvacije in potreb, ki jih narekuje praksa, ter v luči optimizacije postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, smo pripravili tudi novelo zakona o državnem tožilstvu, ki je že bila potrjena na vladi, in bo predvidoma v mesecu marcu obravnavana v Državnem zboru. Med drugim predlog novele določa, da vlada o predlogu ministra za imenovanje (tako pri novih kandidatih kot pri premestitvi na vrhovno državno tožilstvo) odloči v 30 dneh.«

Pravosodna ministrica odgovarja, da je naredila vse, kar ji nalaga zakon, svoje delo pa ocenjuje kot odgovorno in strokovno.