Vladni ukrepi v senci kadrovskega buma

Ljubljana – Prvih 356 dni trinajste slovenske vlade pod taktirko Marjana Šarca je minilo v znamenju ugodne gospodarske klime, kadrovskih menjav v državnem aparatu in državnih podjetjih ter napetih odnosov s pogodbeno partnerico Levico. Premier je preživel ustavno obtožbo, ki so mu jo zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o financiranju šolstva pripravili v SDS in SNS. Obe stranki, poleg njiju pa še NSi, sta glasovali tudi za odhod obrambnega ministra Karla Erjavca, a je interpelacijo preživel.

Svoj položaj pa so zaradi neprimernega obnašanja, pomanjkanja rezultatov ali preteklih afer morali zapustiti štirje ministri: kohezijski Marko Bandelli, kulturni Dejan Prešiček, okoljski Jure Leben in zdravstveni Samo Fakin.



Vlada je kmalu po nastopu poskrbela za odmevne kadrovske menjave, zlasti v represivnem aparatu, kjer je ključni mesti prvič prepustila ženski roki – policijo Tatjani Bobnar, vojsko Alenki Ermenc. Sovo je prevzel Rajko Kozmelj, ki je podrejene prepričal v prekinitev stavke, direktor obveščevalno-varnostne službe Mors je postal Dejan Matijevič. Zaradi številnih zapletov so imenovali novega šefa zaporskega sistema; njegovo vodenje je prevzel Bojan Majcen.


 

Politično kadrovanje

Premier že pred volitvami ni skrival ambicij, da bi kadroval v ključnih državnih podjetjih, kar je v zadnjem obdobju postala glavna agenda te vlade. Koalicija je začela s prefinjenim širjenjem svojih kadrov v gospodarstvu, pri čemer so ji šla na roko nekatera izpraznjena mesta. Odšla je šefinja uprave SDH Lidia Glavina. Vlada je zamenjala vodstvo DUTB, kjer je na čelo prišel Kamničan Tomaž Besek.

Kadrovski apetiti so se postopoma povečevali, sledile so zamenjave v organih upravljanja energetskih družb, Telekoma Slovenije, Istrabenz Turizma, nazadnje Darsa, kjer so nadzorni svet še povečali. Omenja se tudi širitev uprave Petrola. Dočakali smo dve aferi: odstop sekretarja LMŠ Braneta Kralja zaradi poskusa vplivanja na izbiro direktorja Uradnega lista, infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek pa očitajo poseganje v kadrovanje na Sodu.
 

Pod streho plača in regres

Od osmih koalicijskih zavez, za katere je peterica partnerjev v sestavi LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus soglašala, da bodo uresničene letos, so v praksi zaživele le tri. Letni dodatek so upokojencem namesto v dveh višinah izplačali v petih, obljube glede minimalne plače so večinoma izpolnjene, tudi javne izdatke za raziskave in razvoj so nekoliko povečali, saj je letos to področje prvič prejelo več kot 200 milijonov evrov.

Zastalo je pri pokojninskih ukrepih, saj so ureditev t. i. dvojnega statusa in višanje odmernega odstotka napovedali že za minuli januar, a se pri obojem socialni partnerji še usklajujejo. Do letos jim ni uspelo pripraviti niti zakona za legalizacijo konoplje v medicinske namene, izdelati časovnice za prehod na obnovljive vire do leta 2030 ter predlagati spremembe ustave, ki bi prinesla triletni poskusni mandat sodnikov, namesto državnega zbora pa bi jih imenoval predsednik republike ali sodni svet.
 

Hladni odnosi s pogodbenico

Tudi od dogovorov z Levico je bilo uresničenega bore malo. Od 13 ukrepov – od tega so pri štirih pogojevali svoje nadaljnje sodelovanje – jim je skozi državni zbor uspelo spraviti le zamejitev nepremičninskega posredovanja. Zdaj zahtevajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, okrog katerega so se strinjali tako znotraj petorčka kot tudi z Levico.

Stranko sta ujezili prodaja državne Abanke in odprodaja preostalega deleža NLB, razočarana je nad razbremenitvijo regresa za vse zaposlene, tudi najbogatejše, ter nad predlagano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost. Da vlada ne bi bila talka Levice, ji je roko pri podpori rebalansa proračuna ponudila SNS, medtem ko NSi roko ponuja pri projektnem sodelovanju, zlasti na področju zdravstva.