Vlada: SDS bi slovenske ribiče zaščitila tako, da bi ustrezalo Hrvaški

Država bo zaščitila slovenske ribiče pred kaznimi hrvaških organov zaradi ribolova v slovenskem morju. Vladna rešitev se od predloga SDS, ki bi kazni poravnal takoj (in s tem po mnenju vlade posledično priznal jurisdikcijo Hrvaške do sredine Piranskega zaliva), razlikuje v tem, da se pomoč ribičem aktivira šele v primeru izterjav s strani hrvaške države, ki pa jih diplomati zaradi dobrososedskih odnosov ne pričakujejo.

Vlada je včeraj sprejela spremembe zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi arbitražne odločbe (ZUVRAS), ki zadevajo izpad dohodka ribičev in pomoči zaradi prekrškovnih kazni, ki jih prejemajo za ribarjenje v celotnem delu morja, ki sicer skladno z arbitražno razsodbo spada pod Slovenijo, a si ga lasti tudi Hrvaška.

Težave slovenskih ribičev

Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo Ana Le Marechal Kolar je pojasnila, da so zakonski člen, ki ureja izpad dohodka ribičev zaradi oteženega ribolova na danem območju, morali spremeniti zaradi novih evropskih pravil glede državne pomoči ribičem. Vsota pomoči bo ostala ista – od 180.000 do 230.000 evri na leto, saj gre za izračun izpada prihodka glede na presečno leto 2017, pred uveljavitvijo arbitražne razsodbe v slovenskem pravnem redu. Število prejemnikov bo sicer manjše, saj je med ribiči zdaj manj upravičencev, ki ribarijo na tem območju.

Spremembe, ki zadevajo pravno pomoč ribičem, pa bodo po novem – poleg sodnih stroškov zaradi pritožb na račun hrvaških glob – vključevale tudi zagotovilo o povrnitvi morebitnega izterjanega premoženja.

ZUVRAS je bi v medresorskem usklajevanju že dlje časa, v postopek urejanja položaja slovenskih ribičev pa se je vmešala stranka SDS s predlogom spremembe zakona, po katerem bi vlada ribičem pomagala, a na način, da bi jim v 30 dneh poravnala izterjane globe hrvaških organov, tudi tiste, ki še niso pravnomočne in so še v zahtevkih. Vseh kazni in glob, ki so jih hrvaški organi napisali slovenskim ribičem v zadnjih letih, je bilo za 3,4 milijona evrov.

Incidenti v Piranskem zalivu se še vedno dogajajo.  FOTO: Matej Družnik/Delo

Po naših informacijah je predlog SDS dvignil številne obrvi tako na zunanjem kot na kmetijskem ministrstvu, saj da dejansko pomeni, da se Slovenija odpoveduje suverenosti v tistem delu Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadel Sloveniji, hkrati pa bi s tem priznali hrvaško stališče, da je meja med državama na morju poteka po polovici Piranskega zaliva.

Avtomatično poplačilo takšnih kazni s strani Slovenije, kar predlaga SDS, bi bilo v nasprotju s slovenskim ustavnim redom, saj bi se lahko zaradi takega dejanja štelo, kot da Slovenija s tem priznava pristojnost hrvaških organov izvajati oblastna dejanja na območju Slovenije, je mnenje, ki so ga v torek podali vladni odbori.

Ribiči so zahtevali zakonsko zaščito

Ana Le Marechal Kolar je še razložila, da je razlika med vladnimi zakonskimi spremembami in predlogom opozicijske SDS ta, da je slednja predvidevala poplačilo glob ribičem. »To pa bi pomenilo, da se strinjamo s Hrvaško. Za nas je meja jasna. Vzpostavili smo mehanizem, ki se bo sprožil v primeru izvršbe, da ribiči ne bi čutili sankcij,« je dejala. O vladni noveli ZUVRAS, kakor o spremembah zakona, ki jih je predlagala stranka SDS, bo danes državni zbor odločal po skrajšanem postopku.

»Vedeli smo, da nam država ne bo mogla poravnati naših kazni, saj bi s tem priznala, da je meja na polovici zaliva, kot trdi Hrvaška. Sta nam pa ministrica za kmetijstvo in predsednik vlade, ko smo se nazadnje sestali v Kopru, zagotovila, da nam bodo povrnili stroške v primeru izvršbe,« pravi izolski ribič Robert Radolovič. Poudaril je, da so ribiči zahtevali, da se to opredeli z zakonom, kar je zdaj vlada tudi storila.

Težave slovenskih ribičev

»Dejstvo je, da ne ena ne druga država pri tem sporu ne bosta popustili, mi smo pa žal vmes. To se lahko vleče še 20 ali 40 let,« meni. Na vprašanje, ali bo še naprej hodil lovit na območje čez polovično črto zaliva, kjer tvega hrvaško kazen, je dejal, da še nima določnega odgovora. »V poletnih mesecih se ukvarjam s prevozi turistov, bomo videli, kako bo jeseni in pozimi. Vsekakor bo za ribiče težko – če se bo tam pojavila riba – da bi jo kar pustili,« pravi.

V pričakovanju odločitve glede hrvaških ribičev

»Slovenski ribiči, ki so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice, se na izdano negativno odločbo ne morejo pritožiti, zato so zaključili svojo sodno pot,« pove Maja Menard, ki je zastopala slovenske ribiče v Strasbourgu. Zdaj je treba počakati še na odločitev istega sodišča glede hrvaških ribičev.

Tako kot hrvaški organi so na drugi strani slovenski organi kaznovali hrvaške ribiče, ki lovijo v slovenskem morju. Slovenske kazni hrvaškim ribičem po neuradnih informacijah prav tako znašajo dobre tri milijone evrov in so izvršljive. Izvršbe nad ribiči do zdaj nista sprožili ne naša ne sosednja država. Slovenski diplomati ne pričakujejo, da bi Hrvaška v imenu dobrososedskih odnosov in skupnih energetskih projektih v prihodnosti, sprožila postopek izvršbe, saj bi to pomenilo takojšnjo zaostritev odnosov med državama.

Incidenti v Piranskem zalivu se še vedno dogajajo. Vsak dan v povprečju ena hrvaška ribiška ladja, ponavadi v spremstvu plovila hrvaške policije, vstopi v slovenski akvatorij.