V nadaljevanju preberite:

Hrvaško zunanjo politiko v svojih vladah vodi Plenković, zunanji minister je vedno le njen izvajalec. Isto razmerje je bilo, denimo, med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem. Odziv uradnega Zagreba na sodbo ESČP, bolje rečeno, njihovo netriumfiranje na novem slovenskem pravnem porazu, pa kaže na to, da so odnosi med državama na novi ravni, v pragmatični fazi.

Plenković in celotna hrvaška politika javno ne oznanjata nove (post)arbitražne zmage, saj se zavedajo, da bi s poceni nacionalizmom ogrožali svoje višje in vitalnejše nacionalne interese – sodelovanje Hrvaške pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in širitev plinovodov skozi Slovenijo do Avstrije in Nemčije, kamor želi južna soseda speljati utekočinjeni plin iz terminala na Krku.