Vlada o omejitvi kratkoročnega najema na 60 dni, sobodajalci zahtevajo razpravo

Vlada naj bi v četrtek obravnavala predlog zakona o gostinstvu, ki med drugim prinaša regulacijo na področju kratkoročnega najema za turistične namene. V koordinaciji slovenskih sobodajalcev predlaganim omejitvam najemov ostro nasprotujejo, saj da bi to lahko uničilo 25 odstotkov turističnih nastanitvenih zmogljivosti. Opozarjajo, da njihovi predlogi niso bili upoštevani, in zahtevajo ponovno javno razpravo. Za ta namen so zbrali 3000 podpisov, ki jih bodo danes popoldne predali ministrstvu za gospodarstvo.

Kratkoročni najem zvišuje cene stanovanj

Odbor vlade za gospodarstvo je danes potrdil predlog zakona o gostinstvu, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo v postopku javne razprave uskladilo z deležniki pa tudi medresorsko, v četrtek pa naj bi ga predvidoma še vlada.

Eden ključnih ciljev zakona ostaja regulacija kratkoročnega najema za turistične namene, ki zadeva tudi tiste prek spletnih platform. Kot smo že poročali, ministrstvo predlaga, da bi bilo to od začetka prihodnjega leta omejeno na 60 dni na leto in na največ šest ležišč v stanovanju, pri čemer bo občina to lahko po potrebi skrajšala na 30 dni ali podaljšala na 90. V tem primeru bodo lahko oddajale le fizične osebe, pri čemer bodo potrebovale soglasje 75 odstotkov sosedov in vseh najbližjih. Po novem bi ta soglasja veljala največ tri leta oziroma bi bila veljavna do konca leta 2026.

Drugačna pravila za hiše

V eno- ali dvostanovanjskih hišah, kjer bo imel lastnik stalno prebivališče, bo mogoče do polovice uporabne površine in največ 12 ležišč kratkoročno oddajati do 150 dni na leto, kar je enako kot doslej, občina pa bo to lahko skrajšala na največ 30 dni. Brez prijavljenega stalnega prebivališča bo rok omejen na 60 dni. Te hiše bodo lahko oddajali tudi samostojni podjetniki in gospodarske družbe.

Ob vpisu v register nastanitvenih obratov bo vsako stanovanje oziroma hiša za kratkoročno oddajanje dobilo svojo identifikacijsko številko, ki bo ob izteku dovoljenih dni spremenila status, kar pomeni, da za to nastanitev ne bo več mogoče opravljati rezervacij prek spletnih platform.

»Vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemov v Sloveniji, zato da čim večji delež stanovanj vrnemo njihovemu osnovnemu namenu – trajnim oblikam bivanja,« je povedal državni sekretar Matevž Frangež. Dodal je, da so pri iskanju rešitev upoštevali tudi interese sobodajalcev, s tem da so splošno omejitev oddajanja iz prvotnih 30 dni dvignili na 60 in da so uvedli drugačna pravila za eno- ali dvostanovanjske hiše.

Poudaril je, da so na ministrstvu skrbno pretehtali ustavne pravice, kjer pa je poleg svobodne gospodarske pobude treba upoštevati tudi ustavno pravico do pridobitve primernega stanovanja. »Z zakonom dajemo orodje v roke lokalnim skupnostim, da te postavljene omejitve zrahljajo ali pa v primeru visoke koncentracije in visokega vpliva na stanovanjski trg tudi zaostrijo,« je še povedal. Po njegovih besedah je nevzdržno, da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb pri nas naložba v stanovanje: » V tem pogledu si na ministrstvu želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe.«

Nasprotovanje sobodajalcev

A sobodajalcev to ni prepričalo. »Čeprav zakon formalno dopušča kratkoročno oddajanje, pravne določbe dejansko onemogočajo njegovo izvajanje. Pravni pregled kaže, da bo oddajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih, kot so Ljubljana, Piran in drugod, tako rekoč nemogoče,« poudarjajo v koordinaciji sobodajalcev in dodajajo, da bodo tudi sobodajalci v svoji eno- ali dvostanovanjski hiši naleteli na ovire zaradi neusklajenosti z drugo zakonodajo. »Predlog zakona temelji na napačnih predpostavkah ter pomanjkljivih in zavajajočih analizah,« še trdijo.

A kot smo prejšnji mesec razkrili v Delu, je ministrstvo poleg analize trga kratkoročnih nastanitev na spletnih platformah airbnb in vrba pri Univerzi Manchester Metropolitan in Inštitutu za upravljanje prostora naročilo tudi proučevanje vpliva kratkoročnih najemov na trg stanovanjskih nepremičnin.

Obe študiji ugotavljata povečanje kratkoročnih najemov v krajih v Evropski uniji, druga pa opaža še, da je to privedlo do sprememb v dinamiki stanovanjskega trga, vključno z naraščanjem cen nepremičnin in njihovo manjšo razpoložljivostjo za dolgoročni najem, ki v težek položaj postavlja prebivalce, ki iščejo cenovno dostopna stanovanja. Prav tako opozarja, da je v takšnih krajih več hrupa, kriminala in odpadkov, kar povzroča nezadovoljstvo pri lokalnem prebivalstvu.