Sobodajalci proti omejitvam pri kratkoročnem najemu

Sobodajalska združenja so gospodarskemu ministru Matjažu Hanu poslala odprto pismo, v katerem nasprotujejo določilom predloga novega zakona o gostinstvu, ki je v medresorskem usklajevanju in prinaša omejitve pri kratkoročnem najemu. Ministrstvu očitajo pomanjkanje resnih analiz in podatkovne podlage, predvidene časovne omejitve pa se jim zdijo neprimerne. Hana so zato pozvali k dialogu.

Kot smo razkrili v Delu, je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport po končani javni obravnavi pripravilo osnutek zakona o gostinstvu in ga poslalo v medresorsko usklajevanje. Predlog kljub številnim pripombam in nasprotovanju najemodajalcev še naprej predvideva časovno omejitev opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem. Tako naj bi bilo po novem kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah mogoče največ 60 dni v koledarskem letu. Kratkoročno oddajanje stanovanj v eno- in dvostanovanjskih stavbah, ki jih oddaja fizična oseba s stalnim prebivališčem v stavbi, pa bo omejeno na največ 150 dni oddajanja v koledarskem letu, kar je enako kot doslej. Vendar pa bodo občine te časovne omejitve v skladu s svojimi potrebami na stanovanjskem in turističnem področju lahko določile tudi drugače. Časovno omejitev bodo lahko zaostrile na 30 dni v letu ali omilile do največ 90 dni za večstanovanjske stavbe ali do 365 dni v koledarskem letu za eno- in dvostanovanjske stavbe. Pomembna dodatna omejitev je, da stanovanj v večstanovanjskih stavbah v kratkotrajni najem ne bodo mogli oddajati samostojni podjetniki in pravne osebe.

Kozmetični popravki

»Želimo poudariti, da predstavljeni ukrepi za prenovo normativnih okvirov kratkoročnega najema niso niti iskanje resničnih rešitev, še manj pa kompromis. Obžalujemo, da so ostali le na ravni kozmetičnih popravkov, ki ne rešujejo stanovanjske problematike in je tudi ne morejo,« ministru Hanu sporočajo Zavod gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji.

Zaskrbljeni so, da ministrstvo poseg sprejema brez ustrezne analize pričakovanih učinkov. Kot pravijo, brez metodološko korektnih podatkov in ovrednotene pomembne vzročne povezave med nudenjem kratkoročnih nastanitev v nepremičninah in pomanjkanjem nepremičnin za dolgoročni najem v Sloveniji. Glavni problem za pomanjkanje stanovanj v Ljubljani po njihovem mnenju niso sobodajalci, temveč prazna stanovanja in pomanjkanje študentskih kapacitet.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Omejitve brez podlage

Predlagana splošna časovna omejitev oddajanja na 60 dni za večstanovanjske stavbe in 150 dni za eno- in dvostanovanjske hiše po njihovem mnenju nima razumne podlage in ne dosega namena zakona. Nasprotujejo tudi zbiranju soglasij: »Zahteva po pridobivanju 75 odstotkov soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah je v praksi neizvedljiva in tako je že odkar soglasja kot inštitut sploh obstajajo. Sobodajalci smo predstavnike ministrstva večkrat opozorili, da urejanje medsebojnih razmerij znotraj stavbe povsod po svetu ni stvar države, pač pa stvar etažnih lastnikov.« Prepoved oddajanja nepremičnin v večstanovanjskih stavbah samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam pa naj bi po napovedih sobodajalcev spodbujala sivo ekonomijo.

Minister Matjaž Han Foto Leon Vidic/Delo

Nadalje menijo, da osnutek novele zakona o gostinstvu predstavlja diskriminacijo dejavnosti sobodajalstva v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki se ravno tako in v še veliko večjem številu po pravilu odvijajo ravno v večstanovanjskih objektih. Navajajo odvetniške pisarne, nepremičninske agencije, psihoterapevtske ordinacije, dermatološke ambulante, pisarne številnih podjetij, politične stranke in številne nevladne organizacije: »To predstavlja očitno kršitev načela enakosti pred zakonom.«

Upoštevanje lokalnih posebnosti

»Z modificiranim predlogom ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ureja regulacijo kratkotrajnega najema na nacionalni ravni na ciljan način z zadostno mero prilagodljivosti, da se bolje upoštevajo značilnosti posameznih stavb in potrebe lokalnih sredin, na drugi strani pa omejitve uveljavljajo praviloma tam, kjer je problem kratkotrajnega najema močneje ustvaril nesorazmerja na stanovanjskem področju,« so predlagano ureditev pojasnili na ministrstvu.

V Turistično-gostinski zbornici Slovenije se strinjajo, da je treba področje najema nekako urediti, saj je ta razmah pretiran in nenačtovan. »Upamo, da bodo občine znale slediti usmeritivi strategije razvoja turizma: malo več in veliko bolje, ne pa le veliko več,« pravi njen direktor Fedja Pobegajlo. Dodaja, da prihaja do slabega planiranja nastanitvenih kapacitet, ki jim ostali segmenti ponudbe, kot so restavracije, prevoz, turistične zaniumivosti vedno ne sledijo. Kartkoročni najm se je po štidiji ekomoske fakultete v osmeh letih poveča za petkrat. »Ena ključnih zadev pri vsem skupaj pa je nadzor nad kratkoročnim oddajanjem,« poudarja sogovornik.