Vlada z novimi ukrepi na pomoč gospodarstvu

Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela predlog tako imenovanega šestega protikoronskega zakona (PKP6), ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Predlog podaljšuje nekatere ukrepe, kot je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, prinaša pa tudi nove, med drugim delno nadomestilo fiksnih stroškov prizadetim podjetjem.

»Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno sprejetje novega PKP6, nekatere ukrepe iz petega paketa, ki so bili sprejeti še pred razglasitvijo ponovne epidemije, pa dopolniti. Prav tako je smiselno nekatere ukrepe iz prvega paketa znova aktivirati (npr. subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo), nekatere ukrepe iz tretjega paketa pa podaljšati (npr. podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa),« so zapisali v sporočilu za javnost. 

Glavni cilj predloga zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. »Predlog zakona bo imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije bolezni, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva,« so poudarili na vladi. 

Premier Janez Janša je pri tem na twitterju zapisal, da s prihodnjim tednom stečejo priprave za hitro oblikovanje sedmega protikoronskega zakona, ki bo namenjen blaženju posledic epidemije v dejavnostih, ki doslej s paketi v celoti niso bile zajete.


 

Kaj prinaša? 

Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet itd.

Subvencioniranje nadomestil plač za delavce na čakanju, ki ga lahko koristijo že od razglasitve prve epidemije covida-19 sredi marca, bodo lahko delodajalci koristili še do konca januarja 2021. Podaljšanje po tem datumu ni več predvideno, bo pa lahko nadomestilo višje kot doslej.

Da bi preprečili odpuščanja, namerava vlada izkoristiti možnost iz petega protikoronskega zakona ter za pol leta podaljšati ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga imajo delodajalci na voljo od junija.

Za zdaj do konca tega leta, a z možnostjo podaljšanja do konca junija 2021 predlog zakona predvideva tudi subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela oziroma morajo ostati doma zaradi varstva otrok do vključno petega razreda osnovne šole. Izplačana nadomestila plač za te delavce bo država povrnila v celoti.

Nov ukrep za poslovne subjekte, tako pravne kot fizične osebe, je povračilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Država bo del fiksnih stroškov krila tistim, katerih prihodki so se zaradi epidemije zmanjšali za najmanj 40 odstotkov, pomoč pa bo izplačevala finančna uprava na podlagi posebne izjave.

Tistim, ki poslujejo v prostorih v lasti države ali lokalnih skupnosti, v času od razglasitve druge epidemije 19. oktobra do konca leta tudi ne bo treba plačevati najemnin, deloma ali v celoti.



Za vse kreditojemalce pa je predvideno podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni. Vloge bodo lahko oddajali do konca tega leta, odlog pa bo mogoče uveljavljati tudi za posojila, ki bodo še sklenjena letos.

Davčni zavezanci bodo spet dobili možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. Ukrep, ki je bil uveljavljen že pri prvi razglasitvi epidemije, bo tokrat veljal do konca leta 2020 z možnostjo podaljšanja do sredine leta 2021.

Merila za dostop do dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki je po sprejemu pred prvomajskimi prazniki in nekaj zapletih zaživela šele poleti, se bodo razširila. Banka bo lahko podjetju dala likvidnostno posojilo v višini do 25, in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oziroma v višini dvakratnika letnega stroška dela.

Socialnovarstvenim zavodom bo država krila izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti ter stroške za najem dodatnih prostorov do konca prihodnjega leta. Do junija 2021 se bo podaljšalo tudi kritje izpada prihodkov izvajalcem javnega potniškega prometa.

Nadzor nad izvajanjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa bo dobilo več inšpektoratov, ki bodo lahko tudi izrekali globe. Pri tem se kazni za kršenje ukrepov s področja omejevanja širjenja nalezljive bolezni občutno zvišujejo in lahko sežejo vse do 15.000 evrov za posameznika, ki, denimo, javno poziva h kršenju omejitev zbiranja na javnih krajih. Predvidena novost je tudi ta, da bo lahko posamezniku karanteno odredil tudi njegov zdravnik.

Med določbami v predlogu zakona so še avtomatično podaljšanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za čas epidemije, zamrznitev obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči, oprostitev plačila davka na dodano vrednost za zaščitno opremo ter obveza iskalcev zaposlitve, da takoj po vpisu v evidenco brezposelnih sprejmejo primerno zaposlitev.

Predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev za čas, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok, prav tako študentom ne bo treba plačati bivanja v študentskih domovih, če so zaradi epidemije zaprti. Zagotavljajo se tudi sredstva za brezplačne obroke za dijake in študente, medtem ko se izobražujejo na daljavo. Predvidena je tudi pomoč kmetom.

Delniške družbe bodo lahko na podlagi zakona organizirale skupščine v virtualni obliki, skupščine društev in strank pa se bodo lahko izvedle dopisno. Tudi glede javnih razgrnitev prostorskih aktov so v osnutku zakona zapisali, da jih je mogoče organizirati na daljavo. Za delodajalce pa se poenostavlja postopek obveščanja inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.

Predlog predvideva tudi nadomestilo zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do 14. leta starosti. Delež prispevkov, ki jih za verske uslužbence plačuje država, pa bi se z zdajšnjih 48 odstotkov minimalne plače dvignil na sto odstotkov.