Galerija
Vlada podala usmeritve za pripravo proračunov za leti 2022 in 2023
V obeh letih bodo v ospredju ukrepi za okrevanje, je napovedala vlada.
Priprava proračunov poteka v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vlada se je na današnji seji seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma ter podala usmeritve za pripravo sprememb proračuna za leto 2022 in pripravo proračuna za leto 2023. V obeh letih bodo v ospredju ukrepi za okrevanje, je napovedala. Predloga mora državnemu zboru predložiti najpozneje do 1. oktobra.
Vlada je napovedala, da bodo v obeh proračunskih dokumentih v ospredju ukrepi za okrevanje, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skladno z načrtom za okrevanje in odpornost je v scenarijih predvideno, da bi iz teh sredstev v letu 2022 porabili 330,8 milijona evrov, v letu 2023 pa 453,7 milijona evrov, so predvideli na ministrstvu za finance.
Vlada se je z namenom začetka priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma 2022–2023. Kot so spomnili, je DZ aprila sprejel odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022–2024. Ob upoštevanju zgornje meje skupnih odhodkov se v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 lahko med proračunske uporabnike razporedi do 13,3 milijarde evrov, v predlogu proračuna za leto 2023 pa do 13,06 milijarde evrov.
Cilj je, da se ob predvidenih prihodkih državnega proračuna postopno znižuje primanjkljaj državnega proračuna na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2022 in na 3,6 odstotka BDP v letu 2023. »S tem bi se po obdobju epidemije, v katerem veljajo izjemne okoliščine za odstop od fiskalnih pravil, zastavila pot za postopno uravnoteženje državnega proračuna,« so ocenili v vladi.
Priprava proračunov poteka v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. »Ekonomske in proračunske politike bodo osredotočene na postopno umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih,« so napovedali.
Fiskalni svet je pred časom opozoril, da projekcije proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, kar je sicer razumljivo, a so nekateri sprejeti ukrepi strukturni, zato bodo bremenili položaj javnih financ. Projekcije za leti 2023 in 2024 pa po mnenju sveta v določenem delu izdatkov niso realistične.
Vlada je napovedala, da bodo v obeh proračunskih dokumentih v ospredju ukrepi za okrevanje, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skladno z načrtom za okrevanje in odpornost je v scenarijih predvideno, da bi iz teh sredstev v letu 2022 porabili 330,8 milijona evrov, v letu 2023 pa 453,7 milijona evrov, so predvideli na ministrstvu za finance.
Vlada se je z namenom začetka priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma 2022–2023. Kot so spomnili, je DZ aprila sprejel odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022–2024. Ob upoštevanju zgornje meje skupnih odhodkov se v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 lahko med proračunske uporabnike razporedi do 13,3 milijarde evrov, v predlogu proračuna za leto 2023 pa do 13,06 milijarde evrov.
Cilj je, da se ob predvidenih prihodkih državnega proračuna postopno znižuje primanjkljaj državnega proračuna na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2022 in na 3,6 odstotka BDP v letu 2023. »S tem bi se po obdobju epidemije, v katerem veljajo izjemne okoliščine za odstop od fiskalnih pravil, zastavila pot za postopno uravnoteženje državnega proračuna,« so ocenili v vladi.
Priprava proračunov poteka v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. »Ekonomske in proračunske politike bodo osredotočene na postopno umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih,« so napovedali.
Fiskalni svet je pred časom opozoril, da projekcije proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, kar je sicer razumljivo, a so nekateri sprejeti ukrepi strukturni, zato bodo bremenili položaj javnih financ. Projekcije za leti 2023 in 2024 pa po mnenju sveta v določenem delu izdatkov niso realistične.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji