Vlada očitke iz interpelacije zavrača kot neutemeljene

Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na interpelacijo o njenem delu in odgovornosti, ki jo je vložila stranka SDS. Vse navedene očitke v celoti zavrača kot neutemeljene.

»Vlada ugotavlja, da je pri svojem delu uspešna in uresničuje zahtevno zastavljene cilje. Očitki predlagateljev interpelacije v zvezi z neustreznim postopanjem vlade oziroma njenih posameznih članov so v celoti neutemeljeni, vsebinsko pa večinoma tudi popolnoma deplasirani,« je zapisal Urad vlade za komuniciranje v sporočilu za javnost.

Poleg tega je vlada na seji potrdila projekt za zagotovitev pitne vode za slovensko Istro in kraško zaledje. Zanj bo zagotovila sredstva iz proračuna in kohezijske politike. Zadrževalnik Suhorca pa se opusti, je sklenila.

Vlada predlaga tudi spremembo lani sprejetih interventnih zakonov za spopad z energetsko krizo. S prvim predlogom v zakonodajo med drugim vnaša zadnje odločitve na ravni EU, tudi glede skupnega nakupa plina, z drugim pa posega v pobiranje presežnih prihodkov energetskih družb, s katerimi se v delu financirajo ukrepi za spopad z energetsko draginjo.

Poseg v interventna zakona

za spopad z energetsko krizo

Vlada se je tako odločila posodobiti zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki je bil sprejet septembra lani in je predstavljal prvi celovit interventni zakon za zagotovitev nemotene oskrbe z energijo v luči energetske krize, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino. Določil je nujne ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti, ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi lanskih velikih nihanj cen na energetskih trgih, so spomnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Danes potrjeni predlog zakonske novele je potreben zaradi prenosa določil decembra lani sprejete uredbe EU, ki določa ukrepe na področju skupnega naročanja plina in solidarnosti pri oskrbi s tem energentom ter predvideva obvezno združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni unije s pomočjo informacijske platforme, ki bo oblikovana posebej za ta namen.

Članice EU morajo skladno z uredbo zagotoviti sodelovanje dobaviteljev plina in podjetij, ki uporabljajo plin, za skupno najmanj 15 odstotkov zmogljivosti evropskih skladišč, kar je 13,5 milijarde kubičnih metrov plina.

Predlog novele zakona vsebuje dopolnitev z obveznostjo, da nosilec bilančne skupine v skupnih evropskih nabavah za zemeljski plin sodeluje za predpisano obvezno količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe.

Ob tem predlagana novela zaradi pravnih nejasnosti in izzivov pri implementaciji ne predvideva več obveznosti vzpostavljanja skupnostne samooskrbe za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo.

V predlogu novelacije zakona se poleg tega zaradi velikih obremenitev Borzena z vlogami, ki izhajajo iz drugih interventnih ukrepov, podaljšuje rok za vlogo za povračilo prispevka za plin v primeru, da je uporabnik minulo zimo trajno znižal odjem. Rok za povračilo se podaljšuje do 30. septembra 2023.

Pobiranje presežnih tržnih prihodkov

odslej omejeno le še na proizvajalce elektrike

Vlada je danes potrdila tudi predlog sprememb zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je bil sprejet decembra lani in je med drugim prinesel določila za varčevanje z energijo, spodbude za naložbe v obnovljive vire energije ter omogočil pobiranje prispevkov od presežnih prihodkov energetskih družb, regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.

Vlada s predlogom v zakon posega predvsem v delu, ki ureja plačilo presežnih tržnih prihodkov energetskih družb v proračun s ciljem financiranja ukrepov države za energetsko draginjo. Po predlogu zakonskih sprememb bi pobiranje presežnih tržnih prihodkov po novem omejili samo na proizvajalce elektrike, tako da določilo ne bi več veljalo za prodajalce. Ob tem bi mejo za določitev presežnih prihodkov s sedanjih 180 evrov na megavatno uro znižali na 160 evrov.

Zavezanci za plačilo presežnih tržnih prihodkov bi bili tako po novem proizvajalci elektrike, pri katerih je vsota skupne instalirane moči proizvodnih naprav večja od 100 kilovatov. Ob tem bi bil rok veljavnosti ukrepa s predlagano spremembo zakona omejen na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako kot to določa evropska uredba, so pojasnili na resornem ministrstvu.

Dodatno bi s spremembami med izjeme virov, od katerih se ne plačuje presežne prihodke, zemeljskemu plinu dodali še uvožen premog. Ta se zaradi pomanjkanja domačega lignita uporablja med drugim tudi v Termoelektrarni Šoštanj.

Pri izvajanju določb glede presežnih prihodkov se po novem predvideva izdajo odločbe, in to enkrat za celotno obdobje. Izvajanje zakona tako ne bi temeljilo več na evidencah zavezancev, ampak na poročilih in dokazilih, ki jih zavezanci pošljejo Agenciji za energijo.

Predlagane zakonske spremembe tudi določajo, da se naložbeno pomoč za nove energetske investicije naslanja na nov spremenjen začasni okvir EU za državne pomoči, s čimer se veljavnost možnih naložbenih pomoči podaljšuje do 31. decembra 2025.