Michel pozval k širitvi EU na Zahodni Balkan do leta 2030

16:25 S tem tudi zaključujemo spremljanje osrednjega panela BSF. Z Bleda bomo še naprej poročali na vseh Delovih platformah. 

16:20 Panel je trajal nekoliko dlje, kot je bilo predvideno. Za najbolj napet trenutek današnjega voditeljskega panela je bila gotovo izmenjava stališč med srbsko premierko in predsednikom kosovske vlade glede normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino. Ana Brnabić je podvomila, da bo Kosovo zaradi težav s priznanjem postalo članica EU, in dejala, da Priština še vedno ni vzpostavila skupnosti srbskih občin na severu Kosova, k čemur se je v dogovoru z EU zavezala pred več kot desetimi leti. Albin Kurti se je na besede srbske premierke odzvala s pojasnilom, da na Kosovu podpora EU znaša 94 odstotkov, v Srbiji približno 35. »Sprejeli smo sankcije proti Rusiji, Srbija o tem ne razmišlja. Srbija se ni distancirala niti od Miloševića niti Putina, zato normalizacija odnosov za nas ni lahka.« Normalizacija je za kosovskega premiera še vedno dosegljiv cilj, a kot je opozoril, to v praksi pomeni sposobnost razlikovanja med realnostjo in fantazijo.
16:00 Kosovski premier Albin Kurti je izrazil upanje, da bo pet članic EU, ki še niso priznale Kosova, svoje zadržke kmalu opustilo. Razpoloženje v stikih s temi državami je po njegovih besedah boljše kot v preteklosti. Njihovo stališče poskušajo spremeniti tudi z demokratičnim in ekonomskim napredkom. »Kosovo je dvojna zgodba o uspehu: prvi uspeh je bilo posredovanje Nata leta 1999, s katerim je bik ustavljen genocid, ki ga je izvajala Miloševičeva Srbija; drugi je uspešna kombinacija demokratičnega in gospodarskega razvoja.« Tudi zato je kosovska vlada optimistična glede prihodnosti. »Na Zahodnem Balkanu je EU nekakšna sekularna religija. To ni napačno niti ne slabo,« je dejal Kurti, rekoč da je lahko politika na temelju vrednot povezovalna. 

15:55 »Bosna in Hercegovina je v smislu organizacije kompleksna država in temu se ne da izogniti. Kljub tem kompleksnostim moram poudariti, da je trenutni ministrski svet dosegel velik korak naprej na področju naše zakonodaje, krepitve vladavine prava in boja proti korupciji in poenotil te principe s tistimi iz EU,« je dejala predsednica ministrskega sveta Bosne in Hercegovine Borjana Krišto. »Razumem, da pot do članstva v EU ni lahka, da zahteva veliko dela. Hkrati verjamemo, da mora biti Unija bolj jasna in odločna, ko gre za pristopni proces, ne samo kar se tiče BiH, ampak tudi drugih držav v regiji.«

15:50 Črnogorski premier Dritan Abazović je tako kot domala vsi panelisti začel z izrazi solidarnosti Sloveniji po poplavah in poudaril, da so Črnogorci vedno pripravljeni pomagati prijateljem po svojih močeh. Glede širitvenega procesa pa je dejal: »Smo evrooptimistična država. Država sonca in zabave.« Po njegovem bi lahko bila Črna gora tista, ki bi oživela proces, saj da nimajo težav s sosedi, rezultati na področju vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu pa so vedno boljši. »Včasih voditelji v EU ne vedo, kaj hočejo. Mi pa natančno vemo, kaj hočemo. Najhitreje, kar se da, hočemo biti del EU.«

15:40 »EU ni geografska entiteta. Evropa temelji na vrednotah,« je dejal Bolgarski premier Nikolaj Denkov. Spomnil je, da tudi njegovo državo blokirajo na poti v Schengen ter pri tem omenil Avstrijo in Nizozemsko. »Razumem, kakšen je občutek, ko vložiš trud in te nato nekdo blokira, verjetno na način, ki se ti zdi neupravičen.«

15:35 Premier Severne Makedonije Dimitar Kovačevski je dejal, da je med državljani Severne Makedonije zaznati precej frustracij zaradi ovir, ki jih države članice postavljajo na njeni poti v EU. Dejal je, da so takšne poteze v veliki meri povezane z notranjopolitično računico teh držav. Spomnil je tudi, da je od solunskega vrha minilo že toliko časa, da sta vmes nastali dve novi državi, torej Črna gora in Kosovo, njegova država pa je v tem času spremenila tudi ime.

15:30 Voditelj panela je srbsko premierko Ano Brnabić izzval z besedami srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je pred časom dejal, da njegova država ni več entuziastična nad evropsko perspektivo. »Predsednik Vučić ima 100-odstotno prav, v Srbiji je izjemno veliko evroskepticizma,« je dejala premierka, protievropsko razpoloženje pa pripisala predvsem počasnemu napredku v pogajanjih. Srbi po besedah Ane Brnabić čutijo, da ima EU določene predsodke do Zahodnega Balkana. »Karkoli storite, ni dovolj dobro,« je poudarila premierka, rekoč, da igra Unija konstantno prilagaje cilje, ki jih morajo države izpolniti v pridružitvenem procesu.

15:22 Ko govorimo o konvergenci z EU, morajo po besedah Rame vsi razumeti, da Unija za Zahodni Balkan namenja znatno nižja sredstva kot za države članice. Poleg principov, vrednot, lekcij in reform, ki so vsi nujni, države potrebujejo tudi bolj konsistentno podporo s strani EU. »Ne samo v finančnem smislu, ampak tudi kar se tiče dostopa do evropskega skupnega trga,« je bil jasen Rama.

Osrednji panel letošnjega BSF. Od leve proti desni: kosovski premier Albin Kurti, hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik albanske vlade Edi Rama. FOTO: Vlada RS

15:19 Albanski premier Edi Rama se je označil za tragičnega optimista nad potekom širitve EU, osrednji voditeljski panel pa primerjal z »avtobusom«, ki je po njegovih besedah še vseeno »boljši kot rusko letalo«. Rama je pohvalil besede predsednika evropskega sveta Michela o pomenu časovnega napredka pri širitvi. »Ne gre za to, da verjamem v širitev do leta 2030, a vsaj pri uresničevanju nekaterih korakov bi bil [napredek] zelo dobrodošel.«

15:10 Plenkovića so kot premiera zadnje države, ki se je pridružila EU, prevzela skupno valuto in postala del Schengena povprašali po nasvetih za države, ki čakajo na ta trenutek. Izpostavil je predvsem pomen napredka pri reformnem procesu. Namesto cinizma je svojim kolegom svetoval več entuziazma.

15:07 Hrvaški premier Andrej Plenković je na začetku izrazil solidarnost s Slovenijo v poplavah in izkazal zadovoljstvo, da bodo njihove ekipe zgradile enega od mostov v delu države, ki je bil posebej prizadet. 

15:01 Tudi na letošnjem BSF bo največ pozornosti pritegnil osrednji voditeljski panel, ki se bo glede na strukturo govorcev vrtel okoli vprašanja evropske perspektive oziroma širitve EU na Zahodni Balkan ter prihodnosti Evrope v današnjem svetu. Na panelu bodo sodelovali predsednica srbske vlade Ana Brnabić, črnogorski premier Dritan Abazović, bolgarski premier Nikolaj Denkov, predsednik vlade Severne Makedonije Dimitar Kovačevski, kosovski premier Albin Kurti, hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik albanske vlade Edi Rama. Poleg slovenskega premiera Goloba in predsednika evropskega sveta Charlesa Michela jim bo na odru delala tudi predsednica ministrskega sveta Bosne in Hercegovine Borjana Krišto. 

14:55 Po Golobu je pred visoke goste stopil tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel. V svojem govorom je poudaril, da bi se morali tako v Evropski uniji kot v državah Zahodnega Balkana pripraviti na širitev sedemindvajseterice. »Širitev bo težka, kompleksna, včasih boleča. A če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnem napredku.« Spomnil je, kako je solunski vrh pred dvema desetletjema potrdil evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, toda počasen napredek je predstavljal razočaranje za mnoge. Junija lani je EU naredila velik korak s tem, ko je dodelila status kandidatk za članstvo Ukrajini, Moldaviji. 

14:50 »Ker nimamo lastne agende, smo zaradi tega [v varnostnem svetu ZN] zelo pošteni posredniki. Želimo biti iskreni, morda obravnavati vprašanja, ki se jim večji narodi morda izogibajo,« je poudaril premier Golob. Drugi izziv za Slovenijo med njenim članstvom v varnostnem svetu bo, kako v Ukrajino prinesti mir. »Ali nam bo uspelo, nihče ne more povedati. Ampak lahko poskusimo. Ta vojna se lahko konča samo za mizo v ZN.«

14:45 Robert Golob: »Ni dovolj, da očistimo naše energetske vire, ni dovolj, da preklopimo na električne avtomobile, ni dovolj, da jemo manj ali celo brezmesno. Vse to bomo morali storiti v naslednjih letih. Spremeniti bomo morali naše vzorce potrošnje, naše potrošniško vedenje, naše navade. Pa tudi to še vedno ne bo dovolj. Še posebej ne za naše otroke, ki jim ti dogujemo. Vzpostaviti moramo mehanizem, kako se prilagoditi katastrofam, kot je tista, ki je prizadela Slovenijo pred tremi tedni.«

Robert Golob na Bledu. FOTO: Vlada RS

14:40 Podnebne spremembe same od sebe ne bodo izginile, je med svojim govorom poudaril premier Golob, pri čemer je bil jasen, da se lahko s tem problemom soočamo le na mednarodni ravni.Slovenija po njegovih besedah namerava podnebne spremembe postaviti na vrh agende varnostnega sveta ZN v času njenega mandata nestalne članice.

Poplave v Avstriji, v Trstu poplavilo tudi Narodni dom

14:37 »Podnebne spremembe so tu, dogajajo se. Njihove učinke lahko vidimo praktično vsako leto. Izjemno nepredvidljive so, če ne že kar nepredvidljive. Edina predvidljiva stvar glede podnebnih sprememb je, da se ne bodo izboljšale same od sebe. To je sporočilo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti,« je izpostavil Golob.

14:35 Robrt Golob: »V Evropi večino časa živimo pod vtisom, da se slabe stvari dogajajo daleč stran, v tujini. To več ne velja. Ekstremno vreme, s katerim se soočamo, je seveda lokaliziran pojav, vendar se dogaja zaradi globalnih dogajanj. In ja, podnebne spremembe niso nekaj, čemur bi se lahko kdorkoli izmed nas izognil.«

14:27 Zunanja ministrica Tanja Fajon je končala svoj govor. Sledi predsednik vlade Robert Golob. 

14:25 »Predstavljajte si, kako težko se je boriti proti podnebnim spremembam, če te 'ne obstajajo', kot zmotno in namerno trdijo nekateri populisti. Ali pa, kako težko je integrirati zakonite migrante, če jih populisti samodejno obravnavajo kot grožnjo njihovemu tradicionalnemu življenjskemu slogu in vsiljivce v njihovih domovih. In tudi, kakšno škodo lahko naredi umetna inteligenca, če jo uporabljajo napačne roke,« je poudarila ministrica. 

14:22 Kot največjo potencialno oviro globalni solidarnosti in varnosti v prihodnosti je Tanja Fajon izpostavila populizem in ga označila za politično metodo, ki vključuje izkrivljanje in ponarejanje dejstev, namenoma ustvarja napetosti v naših družbah ter predstavlja izziv znanosti in zdravi pameti ter temeljnim vrednotam.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na Bledu nagovorila visoke goste. FOTO: Twitter

14:20 »Nobenega globalnega izziva ni mogoče ustrezno obravnavati brez globalnega ukrepanja in nobenega globalnega ukrepa ni mogoče pripraviti in izvesti brez solidarnosti in kompromisov,« je poudarila zunanja ministrica. Vojna v Ukrajini in drugi oboroženi spopadi po svetu, globalne motnje v oskrbi s hrano in energijo, revščina in pandemija covida-19 kličejo po skupnem ukrepanju, je poudarila. »Namesto, da zapademo v defetizem glede problemov, ki se pojavljajo na obzorju, moramo ukrepati zdaj.«

14:17 Blejski strateški forum je po besedah Tanej Fajon še posebej pomemben za slovenske politike in diplomate, ki se bodo v mandata Slovenije kot nestalne članice v varnostnem svetu ZN v mandatu 2024–2025 vključili v razprave in akcije za krepitev mednarodnega miru in varnosti.

14:15 Sledi nagovor zunanje ministrice. »Da bi izkazali solidarnost z ljudmi, katerih domovi so bili poplavljeni, imetje uničeno, tovarne, kmetijska zemljišča in pridelki uničeni, se nam je zdelo neizogibno prilagoditi program tega foruma,« je v svojem uvodnem nagovoru poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon in udeležence spomnila na humanitarno plat letošnje konference. »Vsem udeležencem letošnjega Blejskega strateškega foruma dajemo priložnost pomagati prizadetim v poplavah. Vašo prijazno gesto bomo zelo cenili.«

14:13 Generalni sekretar BSF Peter Grk se je v uvodnem nagovoru dotaknil najhujše naravne nesreče v novejši zgodovini Slovenije. Dejal je, da se lahko to, kar se je zgodilo v Sloveniji, zgodi kjerkoli in se zahvalil vsem, ki so naši državi ponudili pomoč.

14:10 Letošnji BSF bo imel tudi pou­darjeno dobrodelno noto. »Na več dogodkih bo mogoče prispevati za pomoč prizadetim v poplavah,« je že pred začetkom BSF pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon. Prispevki bodo prostovoljni in se bodo stekali v sklad za obnovo, ki ga je vlada ustanovila z interventnim zakonom.

14:08: Med vidnejšimi imeni, ki bodo danes in jutri na Bledu, izstopajo prvi mož evropskega sveta Charles Michel, moldavska predsednica Maia Sandu, voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska ter premieri Črne gore, Bolgarije, Severne Makedonije, Kosova in Hrvaške. Prav tako pričakujejo več zunanjih ministrov, med gosti je najti tudi komisarko za človekove pravice Sveta Evrope Dunjo Mijatović, generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Helgo Schmid ter posebnega predstavnika kitajske vlade za evropske zadeve Wu Hungboja. Čeprav bo po navedbah organizatorjev BSF letos gostil udeležence s petih celin, nabor gostov potrjuje tradicionalno osredotočenost foruma na Zahodni Balkan. Opazno odsotni bodo predvsem višji predstavniki ukrajinskih oblasti.

14:05: Blejski strateški forum lahko v živi spremljate na spodnji povezavi. 

14:00 Osemnajsta izdaja Blejskega strateškega foruma, ki se pravkar začenja, naj bi letos na Gorenjsko pritegnila okoli tri tisoč udeležencev, kar je po besedah organizatorjev zgornja meja zmogljivosti prizorišč. Solidarnost za globalno varnost bo glavna tema dvodnevne mednarodne konference, ki ji bo dala pečat tudi solidarnost s prizadetimi v najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije.