Ljubljana – Kakšne ukrepe načrtujejo v kabinetu predsednika vlade ob prejemu protestnega pisma sveta upokojencev ljubljanskega doma na Taboru, v katerem opozarjajo, da bodo breme rasti stroškov dela prek višjih oskrbnin in nižjega standarda v domovih za starejše nosili stanovalci? Kot pravijo v kabinetu, so ministrstvi za zdravje in delo pozvali, naj se sestanejo s predsednikom sveta Ignacijem Vojetom.

Kako sta se na vladni poziv odzvali ministrstvi? Z zdravstvenega so nam odgovorili, da so Ignaciju Vojetu v četrtek poslali vabilo na sestanek in čakajo na njegov odgovor, z ministrstva za delo pa, da so mu v petek poslali vabilo za srečanje ta teden. Dr. Voje nam je v petek dejal, da še ni prejel nobenega vabila.

Na opozorila in očitke iz pisma, da je Slovenija vse manj socialna država, kar še vedno piše v ustavi, pa v kabinetu predsednika vlade niso odgovorili. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so prepričani celo nasprotno, namreč, da so se »temeljni mehanizmi socialne države, ki sodijo v naše pristojnosti, v zadnjem obdobju okrepili«. To med drugim utemeljujejo s tem, da so zvišali socialnovarstvene prejemke, denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, ki je namenjen ženskam, starejšim od 63 let, in moškim, starejšim od 65 let. Vprašanje pa je, ali so ta zvišanja v realnosti sledila povišanju življenjskih stroškov in inflaciji.

Ta mesec prva izredna uskladitev cen

Dejstvo je, da se je s prvim januarjem oskrbnina, ki jo plačujejo stanovalci, povišala v več kot polovici domov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so vzrok višji stroški dela za kader, ki v domovih za starejše izvaja osnovno in socialno oskrbo. Stroški dela v povprečju predstavljajo približno polovico cene; to pa pri štiriodstotnem dvigu plač pomeni za dva odstotka višjo ceno storitve. Iz podatkov ministrstva je razvidno, da so se cene oskrbe povišale za 1,3 do 3,9 odstotka.



Oskrbnina je določena po pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, sprejme jo svet zavoda, soglasje pa da ministrstvo. V skladu z metodologijo se cene oskrbe v domovih za starejše po avtomatizmu, ki ne dopušča odmikov in zagotavlja izračun le takšne cene za stanovalce domov, ki pokriva zgolj stroške tekočega poslovanja (poleg stroškov dela še stroške materiala in storitev, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in financiranja), redno in na novo oblikujejo vsako leto marca. Takrat pristojno ministrstvo v uradnem listu objavi podatke o standardu povprečne plače zaposlenih, nominalni znesek zaposlenega na mesec in standard stroškov in odhodkov na uporabnika na mesec.

Poleg rednih marčevskih uskladitev cen so mogoče še izredne uskladitve, in sicer, če rast posameznih elementov v obdobju po zadnji uskladitvi vpliva na povišanje cene za več kot tri odstotke in kadar se stroški dela iz 40. člena pravilnika o metodologiji povišajo za več kot poldrugi odstotek po zadnji uskladitvi, kar se je zgodilo tokrat. To, na kar že več mesecev opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov (SSZS), je jedrnato povedal direktor mariborskega doma Danice Vogrinec Marko Slavič: »Vlada je s sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi za spremembo plač s 1. januarjem 2019, za kar pa iz drugih virov ni zagotovila nobenih dodatnih sredstev in je povišanje plač prevalila na stanovalce domov za starejše oziroma druge zavezance za plačilo.« V njihovem domu se je strošek dela povečal za približno pet odstotkov, kar je po uporabi veljavne metodologije pripeljalo do povprečno 2,26-odstotnega zvišanja oskrbnine.

Vlada obljubila sredstva, ki jih ni

Pri tem je treba opozoriti, kar je v protestnem pismu (objavili smo ga 17. januarja) napisal tudi Ignacij Voje, da je vlada ob sklenitvi sporazuma s sindikati konec preteklega leta zagotovila, da bo priskrbela sredstva za pokritje dogovorjenega zvišanja plač zaposlenih delavcev. Na ministrstvu za socialne zadeve glede pokritja dogovorjenega zvišanja plač pojasnjujejo: »V našem sistemu institucionalnega varstva osnovne in socialne storitve v domovih za starejše plačujejo stanovalci oziroma njihovi družinski člani ali drugi zavezanci oziroma občine. Bivanje, vzdrževanje prostorov, pranje perila, prehrana, socialna oskrba ter varstvo v domovih za starejše so torej plačljivi. V delu, ki se nanaša na zagotavljanje zdravstvene oskrbe, pa storitev financira zdravstvena blagajna.« Pravijo, da si zato prizadevajo za ustrezen dvig sredstev, ki jih domovom za starejše namenja ZZZS.

Korekcija plač ni dovolj stimulativna

Kot pravi Marko Slavič, je korekcija plač navzgor več kot nujna, a za zaposlene še vedno ni dovolj stimulativna: »Ponudba plač na bližnjih tujih trgih dela, v Avstriji, Nemčiji, Švici, je namreč veliko ugodnejša in povzroča neobvladljive razmere, odliv zaposlenih pa bo tudi v prihodnje pomembno vplival na kakovost storitev za starejše.« Upa, da je vlada dogovor s sindikati podpisala z zavedanjem vseh posledic, tudi zvišanja cen oskrbe, ki jih plačujejo stanovalci domov in se nanašajo na zvišanje plač približno polovice zaposlenih v domovih.

Absurdno in skrajno ponižujoče do zaposlenih in do vse večjega števila starejših pa se mu zdi, da se je vlada pogodila s sindikati, ne da bi v zdravstveni zavarovalnici, ki jo upravlja, zagotovila sredstva za plače za drugo polovico zaposlenih na področju zdravstvene nege. V domu Danice Vogrinec je na tem področju zaposlenih približno 200 delavcev: »Nerealno je pričakovati, da bodo zaposleni, ki so popolnoma izgoreli v domovih za starejše, ki ostajajo brez potrebnih sredstev, tudi v prihodnje zagotavljali enako kakovostne storitve kot do zdaj.«

Kar tri podražitve?

Na zdravstveni zavarovalnici so nam odgovorili, da so v letošnjem finančnem načrtu za izvajanje zdravstvene nege v socialnih zavodih namenili 140,7 milijona evrov, kar je šest milijonov več kot lani in 13 milijonov več kot leto prej. Sekretar SSZS Jaka Bizjak ob tem opozarja, da prejeto plačilo ZZZS v domovih za starejše že od druge polovice leta 2017 ne zadostuje niti za stroške dela, kaj šele za materialne stroške, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvenih storitev. In dodaja: »Ker se bodo stroški dela letos povečali še dvakrat, predvidoma vsakič za več kot poldrugi odstotek, lahko ponekod pričakujemo celo tri uskladitve cen.«

Kaj prinašata marec in november

Kaj lahko stanovalci v domovih pričakujejo ob redni marčevski uskladitvi cen? Marko Slavič meni, da ta uskladitev ne bo prinesla sprememb, saj so stroške plač uskladili že pri zdajšnjem dvigu oskrbnin in bo korekcija vezana zgolj na standard stroškov in odhodkov na uporabnika na mesec. Višje cene pa bo po njegovem prepričanju prinesel dvig plač v novembru. Na podlagi sprejetih aneksov h kolektivnim pogodbam se bodo 1. novembra namreč še za en plačni razred povišale plače zaposlenim na delovnih mestih, ki so bila leta 2017 uvrščena nad 26. razred. Poleg tega bodo 1. septembra začeli izplačevati višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času, kot so nočno delo, nedelje in prazniki.

Po oceni ministrstva za delo navedeno povečanje plač zaposlenih v domovih za starejše ne bo povečalo stroškov dela za več kot poldrugi odstotek po marčevski uskladitvi, zato »konec leta 2019 ne pričakujemo dodatnega povišanja cen storitev«. Opozarjajo pa še na možnost dodatnega usklajevanja cene oskrbe v drugi in tretji kategoriji v primeru objave višjega dodatka za pomoč in postrežbo; ti zneski se niso spremenili že od januarja 2013. Kot pojasnjujejo, se pri institucionalnem varstvu starejših cena oskrbe v navedenih kategorijah določi tako, da se cena oskrbe v prvi kategoriji poveča za veljavni znesek dodatka za pomoč in postrežbo.