Ljubljana – Vsak, ki izpolnjuje polne pogoje za upokojitev, mora dobiti vsaj takšno pokojnino, da bo lahko živel, ne zgolj životaril, je sporočilo osme regionalne konference sindikatov upokojencev nekdanje Jugoslavije. Sprejeli so skupno izjavo, v kateri se med drugim zavzemajo, da minimalna pokojnina ne bo pod pragom revščine.

V skupni izjavi so poudarili, da je za ugotavljanje realne vrednosti potrebne višine minimalne pokojnine treba v državah določiti vrednostno košarico življenjskih storitev starejših od 65 let. Za dostojno raven pokojnin pa je treba poskrbeti tudi za takšno raven minimalnih plač, da bo zagotavljala dostojno življenje in motivacijo za delo.



Zavzemajo se, da bi morali vsem, ki ne dosegajo pogojev za upokojitev, zagotoviti pokojninski prihodek najmanj v vrednosti minimalnega dohodka, ki ga ljudje dobijo kot socialno pomoč. Opozorili so tudi, da je treba ponovno ovrednotiti pokojnine glede na plače, ker so se zaradi večkratne pokojninske reforme in varčevalnih ukrepov držav znižale.



Na konferenci, ki jo je organiziral sindikat upokojencev Slovenije (SUS), ob podpori italijanskega CGIL, vodila pa jo je predsednica SUS Francka Ćetković, so predstavniki držav iz nekdanje Jugoslavije orisali nevzdržne razmere za upokojence in druge starejše v njihovih državah.

Povprečna pokojnina malo nad pragom revščine

Metka Roksandić iz SUS in članica upravnega odbora Ferpe, evropske zveze upokojencev in starejših, opozarja na nedopustnost, da je povprečna pokojnina v Sloveniji, ki je 641 evrov in jo prejema 43 odstotkov upokojencev, le nekoliko višja od praga revščine, ki je 636 evrov, minimalni življenjski stroški pa so izračunani na 613 evrov. Od lani je uvedena zajamčena pokojnina, ki se vrti okrog 517 evrov za tiste, ki so izpolnili starostne pogoje in prejemajo pokojnino brez odbitkov. Največja tragedija pa je, da pri tej zajamčeni pokojnini konča veliko ljudi, upokojenih po letu 2013: kar 45.000 upokojencem, ki so delali polno delovno dobo, se je lani pokojnina s 430 evrov povečala na zajamčeno. V tej skupini so predvsem trgovke, ki so delale predpisano dobo 38 let. Najnižjo pokojnino 218 evrov pa dobijo tisti, ki izpolnjujejo samo minimalne pogoje in nimajo polnih pogojev za starostno upokojitev; po podatkih OECD jo pri nas prejema približno dva odstotka upokojencev.



Ob tem je še spomnila, da je najnižja pokojnina včasih predstavljala najnižjo osnovo in ko je bila uvedena, je bil v pokojninskem sistemu tudi varstveni dodatek kot pokojninska pravica. Tisti, ki je dobil najnižjo pokojnino, je lahko dobil tudi varstveni dodatek po dohodkovnem cenzusu in si je s tem lahko izboljšal položaj. V novem pokojninskem sistemu, predvsem od sprejetja zakona o socialnovarstvenih prejemkih, pa je obveljal neoliberalističen pristop, pripravljavci so iz pokojninskega sistema odstranili vse, kar ima po njihovem socialno noto, in prejšnji varstveni dodatek prevalili v socialne prejemke. Tam pa to ni več pravica, saj je zanje potrebno izpolnjevati določena merila. Poleg tega se pokojnine v Sloveniji niso dvignile več let, zdaj pa je zadeva postala kritična: včasih je bila pokojnina 70 odstotkov povprečne plače, zdaj je padla na 57 odstotkov.

Ženske so na slabšem

Povprečna pokojnina na Hrvaškem je 323 evrov, je povedala Jasna Petrović, predsednica tamkajšnjega upokojenskega sindikata, 52 odstotkov upokojencev pa prejema táko pod hrvaškim pragom revščine, ki je 312 evrov. Samo 13.000 ljudi na podlagi zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1998 prejema minimalno pokojnino 370 evrov, kar je še vedno malo, a vendar veliko v primerjavi z drugimi. Danes skoraj 250.000 upokojencev na Hrvaškem prejema najnižjo pokojnino, ki je v povprečju 209 evrov, od 128 do 346 evrov, in je za tretjino nižja od praga revščine. Ob tem 170.000 upokojencev, večinoma žensk, dobiva manj kot 134 evrov na mesec, kar 98,2 odstotka vseh upokojencev pa ima pokojnino nižjo od povprečne plače.



Na Hrvaškem je pokojnina 38 odstotkov povprečne plače. Vsak tretji upokojenec, starejši od 65 let, živi v revščini. V to skupino ne spada 185.000 braniteljev, ki imajo veliko privilegijev, zanje gre 15 odstotkov skupnega pokojninskega proračuna. Ženske so v veliko slabšem položaju, na vsako kuno pokojnine moškega dobijo 88 lip. Povprečna družinska pokojnina, ki jo prejmejo upokojenke, pa je 265 evrov.



Marijan Spasovski, predsednik makedonskega sindikata upokojencev, ki je bil ustanovljen šele letos poleti, je poudaril, da so glede pokojnin v najslabšem položaju v regiji. Povprečna je okoli 165 evrov, 90 odstotkov upokojencev pa prejema od 150 do 220 evrov. Od vlade so med drugim dobili sporočilo, da upokojenci nimajo potrebe po sindikalnem organiziranju. Tako kot se je Konferedarcija sindikatov Makedonije pred dvema letoma borila za minimalno plačo, se zdaj borijo za minimalno pokojnino. 

Predsednica upokojenskega sindikata Federacije v BiH Zinaida Elezović pa je povedala, da zajamčeno pokojnino, ki je 227 evrov, prejema približno petina upokojencev s polno delovno dobo. Več kot tri četrtine z delovno dobo od 20 do 30 let jih prejema minimalno pokojnino 175 evrov. Samo okoli deset odstotkov ljudi si je pridelalo dostojno pokojnino za normalno življenje, pri čemer imajo dobro plačo in pokojnino skoraj izključno politiki.

Delo na črno slabi pokojninski sklad

Predsednik upokojenskega sindikata Republike Srbske v BiH Milan Krajinović je poudaril, da ima pri njih pravico do pokojnine 260.000 ljudi, en upokojenec je na 1,16 zaposlenega. Povprečna pokojnina je 175 evrov, minimalna 90. Povprečna plača je 210 evrov. Velik problem pri njih je siva ekonomija, po nekaterih podatkih od 80 do 100 tisoč ljudi dela na črno, poleg tega veliko podjetij in ustanov ne vplačuje v pokojninski sklad in tudi ne v sklad za zdravstveno zavarovanje. Problem je, ker ljudje nimajo polnega delovnega časa ali sploh ne delajo. Vlada ne sliši ali pa noče videti teh razmer. Vlogo sindikatov upokojencev vidi tudi v ozaveščanju delavcev, da so bodoči uporabniki pokojninskega sklada, ki pa je zaradi takšnih razmer vse bolj prazen.
​

Zakon, ki je oškodoval upokojence

Miloš Grabundžija, predsednik srbskega sindikata upokojencev Neodvisnost, je povedal, da je v Srbiji 1,7 milijona upokojencev in 55 odstotkov jih prejema manj od povprečne pokojnine, ki je 218 evrov. Zaradi zakona o začasnem izplačevanju pokojnin, ki je v nasprotju s srbsko ustavo, je oškodovanih 700 tisoč ljudi. Potem ko so zaman iskali pravico v vseh mogočih institucijah v državi, so pred mesecem dni vložili tožbo na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

V Srbiji napovedujejo shode

Predsednik združenja sindikatov upokojencev Srbije Mihajlo Radović je dodal, da je ob minimalni košarici življenjskih potrebščin, ki je 300 evrov, minimalna pokojnina 106 evrov, s čimer ne morejo preživeti. Dogaja se, da en mesec kupijo hrano in naslednji mesec zdravila; to pa je pripeljalo do situacije, da je lani umrlo 8716 zavarovancev, kar je dva polna stadiona Crvene zvezde. Ljudje nimajo denarja za plačevanje davkov in prihaja do tega, da jim zaplenijo hišo. Črni trg dela se je tako razbohotil, da ni več dovolj delavcev, ki bi polnili pokojninski sklad. Vlada jim ne prisluhne in mediji ne poročajo o teh problemih.



Evropa in ves svet je vstopil v zanko neoliberalnega koncepta, ki visi kot Damoklejev meč nad glavo. »Neoliberalni koncept zazdvaja svet kapitala in svet dela v tej meri, da bo ves kapital nekam izginil, narod pa bo ostal siromašen,« je dejal.

Prihodnje leto se bodo predstavniki upokojenskega sindikata odpravili po vseh večjih mestih v državi in na shode poleg upokojencev vabili tudi delavce in jih ozaveščali. Prvi takšen večji shod pripravljajo 6. decembra v Novem Sadu.

Težave bodo imele tudi mlajše generacije

Kot je poudaril Ezio Medeot, generalni sekretar italijanskega upokojenskega sindikata CGIL iz Furlanije - Julijske krajine, se ti problemi nanašajo tudi na današnje zaposlene delavce in na mlade. Delo v Evropi je namreč vse bolj prekarno, z nizkimi plačili. S tem pa nastaja tveganje, da bodo mlajše generacije v Evropi imele v prihodnosti hude težave. Zato se je treba povezati širše, tudi z drugimi sindikalnimi organizacijami. Odločevalce v Evropi je treba prepričati, da se začnejo ukvarjati s to problematiko.

Livio Melgari iz CGIL, član izvršnega odbora Ferpe, je povedal, da si v evropski zvezi prizadevajo, da bi jo priznali kot sindikalno kategorijo in tako omogočili zastopstvo 100 milijonom Evropejcem, starejših od 65 let. Na evropskem sodišču je pobuda evropskih državljanov o nesamozadostnosti za družine, ki imajo doma starejšo osebo, in poskušali bodo doseči dogovor o tem.