Kamera ujela trenutek, ko je padla škofjeloška znamenitost

Ene izmed znamenitosti Škofje Loke ni več. Lesena Hudičeva brv, ki je center tega srednjeveškega mesta preko Poljanske Sore povezovala s Puštalom in zdajšnjim mestnim kopališčem, je pristala na žalostnem seznamu mostov, ki so zaradi ujm, podivjanih rek in poplav izgubljeni. 

Eden izmed prebivalcev mesta je s kamero na mobitelu ujel trenutek, ko je brv med otočkom in škofjeloško stranjo popustila pod silo reke. Odločilno je bilo, da se je vanjo ujel material, ki ga je Poljanska Sora prinesla od kdo ve, kod. Morda drevo ali, kot nam je povedal avtor posnetka, del ene izmed streh.

Moč vode je neverjetna. Kamera je lahko po zrušenju sledila le še ostankom brvi, ki so z reko oddrveli nizvodno.

Z brvjo je povezana zgovorna legenda. Ime je dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča, z okolico pa je veljala za eno najbolj slikovitih lokacij na obrobju starega centra Škofje Loke.

Hudič je imel zoprno navado, da je nagajal Puštalcem, ki so hodili v Škofjo Loko prodajat glavnike. Recimo tako, da jim je zaredil žabe, ki pa so jih začeli Puštalci loviti in prodajati. 

Hudičeva brv z znamenjem sv. Janeza Nepomuka pred uničenjem. FOTO: Leon Vidic/Delo

Peklenščka so skušali pregnati tako, da so mu postavili na obeh straneh kapelici, a so ga pregnali šele, ko so tudi na otočku na sredi brvi postavili znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki velja za zavetnika mostov. Hudič je zatem res izginil, se skril pod Šturmovo skalo, nebeški sv. Janez Nepomuk pa ob tokratni ujmi svoji zavetniški vlogi vseeno ni bil kos. Njegovo zidano znamenje, postavljeno sredi otočka, je sicer ujmo k sreči preživelo.

Kdaj je bila brv prvič postavljena, ni znano, v pisnem viru pa je omenjena že leta 1639. Najstarejši znani pisni podatki o njenih popravilih pa segajo v leto 1874, ko so jo temeljito popravili.

Brv je odnesla že katastrofalna povodenj leta 1926, po stari podobi so jo postavili dve leti zatem. Tudi kasneje je bila večkrat obnovljena, vendar vedno v stari podobi in je postala nekakšen simbol Škofje Loke, je o njej zapisal nedavno umrli osrednji poznavalec zgodovine Škofje Loke Franc Štukl.

Ostalo je le še znamenje sv. Janeza Nepomuka. FOTO: Vojko Urbančič/Delo