Agencija RS za okolje (Arso) za danes ni izdala dodatnih opozoril. Ponekod bo še pihal veter zahodnih smeri, večinoma bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Na zavodu za gozdove kljub umiritvi vremenskih razmer odsvetujejo delo in gibanje v gozdu.

V zadnjem tednu sta pri delu v zasebnem gozdu umrla dva človeka, najmanj dva pa sta se poškodovala. Na zavodu prav tako opozarjajo, naj lastniki sanacijo gozdov začnejo šele po umiritvi vremenskih razmer. 

Zaradi kriznih razmer se je s predstavniki zavoda za gozdove sestala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki si je ogledala stanje na terenu. V neurju prejšnji teden je v slovenskih gozdovih po prvih ocenah padlo za okoli 100.000 kubičnih metrov drevja, medtem ko škoda po včerajšnjem neurju ni tako huda, je ob današnjem ogledu gozdov povedala ministrica. Zaradi razvoja lubadarja je pozvala k čim prejšnji sanaciji, predvsem pa k previdnosti pri pospravilu.



Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, si je ogledala poškodovane gozdove med Brnikom in Kranjem, kjer je škoda največja. Prva ocena je, da je na tem območju padlo za približno 50.000, na celotnem območju Gorenjske pa za okoli 70.000 kubičnih metrov drevja, medtem ko se celotna količina padlega drevja v minulem tednu ocenjuje na približno 100.000 kubičnih metrov.

Ministrica se je odpravila tudi na ogled škode na Celjskem, od koder pa so, kot je poudarila, danes podatki nekoliko bolj spodbudni, kot so pričakovali, saj škoda ni zajela večjih površin, temveč so padala le posamezna drevesa. »Glede na to, da smo pričakovali, da bo ponedeljkov vetrolom pustil veliko hujše posledice v gozdu, kot so danes ocenjene, ta škoda vendarle ni tako huda,« je povedala.

»Kar je veliko bolj tragično in nas tudi veliko bolj skrbi, pa je, da sta bili v tem času dve smrtni žrtvi zaradi sanacije nastale škode,« je dodala in opozorila, da je v takšnih primerih potrebna še večja mera previdnosti. Treba je uporabljati zaščitno opremo in delati varno, tisti, ki nimajo ustrezne opreme in tega dela niso vešči, pa naj raje pokličejo strokovne službe.



Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je pojasnil, da je že pri normalni sečnji potrebna velika previdnost, pri sanaciji zaradi vetroloma pa je potrebna celo dvojna ali trojna previdnost. Ne ve se namreč, kako je drevo vpeto v drugo drevje, ki je prav tako nagnjeno in padlo. Pravi način za pospravilo v takšnih primerih je strojna sečnja. Delo pa naj opravijo primerno opremljeni in usposobljeni ljudje.

S pospravilom padlega drevja se sicer mudi, saj se pomlad in z njo razvoj lubadarja bližata. Oražem je napovedal, da bodo glede na to izdajali odločbe s primernimi roki. Hkrati je lastnike pozval, naj niti ne čakajo na odločbe, saj jim zakon omogoča, da javijo poškodbe drevja revirnemu gozdarju in že pred prejemom odločbe nemudoma začnejo s sečnjo in spravilom.

Revirni gozdarji bodo presodili tudi, ali je potrebna umetna obnova gozdov, pri kateri pomaga država. Pivčeva je pojasnila, da je iz evropskih virov možno dobiti sredstva za sadike in za pomoč pri obnovi gozdov. Lastnike gozdov je pozvala, da se teh sredstev poslužujejo. »Gremo h koncu finančne perspektive in vsi si želimo, da ta sredstva uporabimo za pravi namen in trenutno potreba po tem seveda kliče,« je izpostavila.

Sprožili pa so tudi postopke za preučitev možnosti, ali bi lahko v okviru državne pomoči pod pogoji de minimis lahko zagotovili tudi sredstva za izpad dohodka. »Ampak o tem nekoliko več, ko bomo znali oceniti dokončno škodo in tudi videli, kakšne možnosti imamo za to,« je napovedala ministrica.


 

Odpravljanje posledic še v teku

Na severozahodu države se danes nadaljuje odpravljanje posledic včerajšnjega divjanja vetra. Do večernih ur je močan veter povzročil veliko škode, več tisoč gospodinjstev je ostalo brez električne energije. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so skupaj intervenirali na 629 lokacijah, aktivirane pa so bile štiri poklicne in 119 prostovoljnih gasilskih enot ter štabi civilne zaščite v najbolj prizadetih občinah.

Najhuje je bilo v občinah Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Zreče, Ormož, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Gornji Grad, Rače - Fram, Velenje, Žalec, Oplotnica, Cerkvenjak, Maribor, Lenart, Polzela, Sveti Andraž v Slov. Goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Duplek, Juršinci, Ljutomer, Šmarje pri Jelšah, Miklavž na Dravskem polju, Ptuj in Mozirje.

Hudo je bilo tudi v Slovenski Bistrici, kjer je po doslej zbranih podatkih delno ali v celoti razkrilo strehe kar 75 objektov. Kot je za STA povedal bistriški podžupan Stanislav Mlakar, je šlo večinoma za zasebne stanovanjske hiše. Ob odkritih strehah je veter poškodoval tudi tri avtomobile, veliko je bilo podrtega drevja, ne le v višje ležečih predelih pohorskih gozdov, pač pa tudi v mestnem parku. Škodo sta utrpeli tudi osnovni šoli v Šmartnem na Pohorju in v Tinju, kjer je deloma odkrilo streho. Medtem ko so bile v Tinju poškodbe manjše in so jih že sanirali, je v Šmartnem odtrgalo okoli 150 kvadratnih metrov kritine, vendar pouk poteka normalno.

»V veliki večini pa gre za zasebne hiše, kjer so stanovalcem na pomoč najprej priskočili gasilci in strehe prekrivali s folijo, če bi prišlo do padavin,« je povedal Mlakar in dodal, da je pri pomoči v ponedeljek sodelovalo 115 gasilcev iz desetih tamkajšnjih prostovoljnih društev. Ti tudi danes še opravljajo ogled območja z drevesi, ki bi jih zaradi poškodb morda morali podreti, da ne bi ogrožali varnosti ljudi.


 

Ljudje marsikdaj izkoriščajo dobroto

Po dosedanji oceni škoda samo zaradi poškodovanih streh znaša okoli 120.000 evrov, zagotovo pa bo vsaj še toliko denarja potrebnega tudi za odpravljanje posledic v naravi in čiščenja površin. Organiziranega popisa škode ne bodo opravljali, saj škoda ne bo presegla višine, predpisane v primeru naravnih katastrof, ko bi lahko računali na državno pomoč.

Pestro je bilo tudi na širšem ptujskem območju, kjer so gasilske enote in drugi pristojni morali pomagati v 18 občinah z izjemo Žetal. Kot je za STA povedal vodja ptujske enote Drago Murko, so našteli 43 podrtih dreves na cestah, ki so jih morali odstraniti, okoli sto odkritih streh, večinoma na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ter nekaj električnih drogov. Pri odpravljanju posledic je sodelovalo 380 gasilcev iz 37 gasilskih društev.

Škoda je po regiji razpršena enakomerno, zato po Murkovih besedah ni občin, ki bi posebej izstopale. Gasilci so v glavnem delo zaključili že včeraj, čeprav se občani na nje še obračajo, pa jih zdaj na upravi prijazno napotijo, da si pri odpravljanju posledic poiščejo krovce.

»Zadnje čase je že kar v navadi, da so reševalne službe postale serviserji hiš in ljudje marsikdaj izkoriščajo dobroto,« je dejal Murko, ki o oceni povzročene škode trenutno še težko govori. Največ je je bila deležna ptujska bolnišnica, kjer je odkrilo del strehe na internem oddelku, delno pa je streho razkrilo tudi na šoli v Veliki Nedelji.

Vodja regijskega centra za obveščanje v Mariboru Dejan Kosi je povedal, da je bilo na njihovem območju prizadetih 19 občin, zabeležili pa so več kot 260 dogodkov, pri čemer številka še ni povsem dokončna. V ponedeljek jih je za pomoč poklicalo okoli 700 občanov, v glavnem pa je tudi pri njih šlo za odkrite strehe in podrta drevesa.

Večinoma so bili prizadeti zasebni objekti, med drugim pa je delno razkrilo streho fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, na pomoč pa so iz istega razloga morali priskočiti tudi v Dupleku, kjer je delno razkrilo tamkajšnjo cerkev.


 

Veter tokrat prizanesel koroškim gozdovom 

Po doslej zbranih podatkih močan veter v gozdovih na Koroškem ni povzročil večje škode. Veter je razkril nekaj streh in podiral drevesa ter posledično oviral promet. Težave pri preskrbi z elektriko so bile na nekaterih območjih v Radljah ob Dravi in v Mežiški dolini. 

Drevo, ki se je v ponedeljek zgodaj zjutraj podrlo na glavno cesto Dravograd–Maribor pri Podvelki, je pod seboj pokopalo 52-letnega domačina. Cesta je bila za promet zaprta 13 ur, še vedno pa je tam po podatkih prometno-informacijskega centra za državne ceste zaradi odstranjevanja posledic neurja promet urejen izmenično enosmerno. 

Tokratni močan veter je, kot kaže, prizanesel gozdovom na Koroškem. Ni bilo tako hudo kot v vetrolomih decembra 2017, ko je bilo na Koroškem poškodovanih več kot 390.000 kubičnih metrov lesa, in v vetrolomu oktobra 2018, ki je na Koroškem poškodoval 140.000 kubičnih metrov drevja, od tega skoraj 110.000 kubičnih metrov na območju Črne na Koroškem.