Verčič: Kar se je gradilo 30 let, je mogoče podreti v nekaj tednih

21. junija leta 1991 je časnik Delo na 2. strani poročal o začetku delovanja Slovenske tiskovne agencije. STA bo obveščala o Sloveniji, se je glasil naslov. Ob osamosvojitvi države smo se Slovenci tudi na področju informiranja domače in tuje javnosti tako iztrgali iz objema Tanjuga in se podali na lastno pot. Maja 1991 je tedanji minister za informiranje Jelko Kacin povedal, da Slovenija potrebuje samostojno tiskovno agencijo.



»Slovenska tiskovna agencija je nastala iz dveh tokov dogajanja. Na eni strani so bila prizadevanja za ustanovitev samostojne tiskovne agencije, ki so se začela že v sodelovanju med pokojno Slavo Partljič z Dela, Manco Košir in Vinkom Vasletom, ki so začeli razpravo, kateri sem se pridružil tudi jaz, takrat sem bil zadolžen za informiranje. Začeli smo prvo razpravo na to temo, ki je imela predvsem demokratičen potencial. Da je treba ustanoviti nekaj, kar bo omogočalo prost pretok informacij v družbi. Drugi tok, ki se je nato navezal na prvega, pa je bila priprava na osamosvajanje Slovenije, kjer sva s Francijem Zavrlom začela celo serijo aktivnosti. Njihov namen je bil informacijsko podpreti osamosvajanje Slovenije, ki je bila takrat pod plaščem Tanjuga na tem področju. Tokova sta se ujela in sledilo je delo pod tremi ministri za informiranje. Najprej pod Marjanom Šiftarjem, potem je prišel Stane Stanič in na koncu mu je sledil Jelko Kacin. Mi smo takrat ustanovili STA kot zasebno podjetje, ker prave politične volje iti proti Tanjugu ni bilo,« se spominja tedanji v. d. direktorja Dejan Verčič, danes pa raziskovalec odnosov z javnostjo, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi FDV. Agencijo so ustanovili z minimalnim začetnim kapitalom, da so se tako izognili »birokratskim zapletom«.

Oblika lastnine jamstvo za objektivnost

Njen namen je bil, kot so zapisali tedaj pristojni, »sprotno in hitro informiranje tujih medijev in drugih inštitucij v tujini o dogajanjih v Sloveniji in istočasno razvoj pretoka informacij za potrebe slovenskih medijev«. Ko je agencija poslala v svet prve novice, je bila izpolnjena še ena osamosvojitvena naloga.

Kot je pojasnil Verčič, je v Sloveniji takrat obstajalo soglasje, da je informacijska osamosvojitev ključna in na STA so vsi gledali kot na kritično infrastrukturo. Vsem je bilo jasno, da je agencijo treba ustanoviti. Edina razprava, ki je takrat potekala in o kateri si nihče ni upal odkrito govoriti, je bila, ali je možno transformirati slovensko dopisništvo Tanjuga ali pa vzporedno narediti nekaj drugega. Med slovenskimi odločevalci, političnimi strankami, vlado in opozicijo pa ni bilo glede ustanovitve STA prav nobenega nasprotovanja, je še povedal Verčič. 

Že junija je informacije STA sprejemalo več kot sto naslovnikov v slovenskem in angleškem jeziku, kar je kazalo na to, da so si ustanovitelji delovanje agencije zastavili širokopotezno in profesionalno, po vzoru drugih svetovnih agencij. Agencija, smo maja leta 1991 pisali v Delu, »se bo že prihodnje leto preživljala sama, zagonska sredstva pa ji bo dodelila Slovenija, ki bo imela dvetretjinski lastninski delež, tretjino pa zasebniki«. Po tedanjih besedah Jelka Kacina je bila takšna oblika lastnine jamstvo za objektivne informacije. Prav objektivne informacije, ki jih je STA takrat pošiljala v tuje medijske hiše, so poskrbele za to, da je svetovna javnost dobila jasno in objektivno sliko o dogajanju v Sloveniji – Tanjug bi pač podal svojo zgodbo. 

Gradilo se je 30 let, podreti je mogoče v nekaj tednih

Podajanje preverjenih in neodvisnih informacij je danes najbrž bolj pomembno kot kdaj prej. STA se je skozi desetletja lepo razvijala in utrjevala svoj osrednji položaj infrastrukture za delovanje vseh medijev, odločevalcev in vedno večjega dela gospodarstva, pravi Verčič. Ponosen je na to, kar so tedaj naredili, in skrbi ga, da ne bi po neumnosti ogrozili delovanja STA v prihodnje: »To, kar je STA danes, se je gradilo 30 let, podreti pa je mogoče v nekaj tednih. Zato je treba biti pri takšnih stvareh skrajno previden. Politiki bi morali paziti na to, kaj počnejo, da v interesnih obračunih interne narave namreč ne posegajo v vitalne funkcije države.«



Prav lakomnost po prevzemu STA in drugih medijev pa kaže na to, kako pomembna je danes informacijska dejavnost. Kdor obvladuje medije, namreč obvladuje tako rekoč vse druge strukture v državi. STA je iz gručice nekaj ljudi, ki smo začeli, prerasla v resno institucijo tako doma kot v mednarodnem prostoru, je dodal sogovornik. Nedvomno ima agencija velik vpliv na ljudi in dogajanje v družbi in je zato vredna poželenja.
​
Že v prvem letu delovanja se je število zaposlenih ustavilo pri 20, skozi leta oziroma desetletja je nato konstantno raslo. Slovenska tiskovna agencija je tako že od začetka veljala tudi kot ena od ključnih valilnic dobrih in profesionalnih novinarskih peres, številni so se v tem poklicu skalili prav na STA. Dejan Verčič je poudaril, da je agencija pomembno prispevala tudi pri gradnji slovenskega novinarstva in medijev nasploh. 

Jelko Kacin se na aktualno dogajanje okrog STA še ni odzval.