Večmilijonsko testiranje dolgotrajne oskrbe

Celje – Pilotni projekt, ki so ga z zaposlovanjem novih kadrov že začeli izvajati, bo dal izhodišča za dokončno ureditev sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe. V projektu sodeluje več ustanov, vodilne so iz Celja, Brežic in Dravograda. Vreden je 6,1 milijona evrov, izvajali ga bodo dve leti, v tem času pa že pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zdravstveni dom Celje, CSD Krško in Koroški dom starostnikov bodo v pilotnem projektu testirali nove rešitve in storitve dolgotrajne oskrbe za starejše od 18 let, ki so trajno odvisni od tuje pomoči. Koliko je teh ljudi v Sloveniji, ni znano, je ob včerajšnji predstavitvi projekta v ZD Celje pojasnila v. d. generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus: »V institucionalnem varstvu starejših imamo 22.000 uporabnikov. Velik delež jih je tudi doma. Analize, koliko ljudi potrebuje dolgotrajno oskrbo, zaradi različnih vstopnih mehanizmov nimamo.«



Razdrobljenost predpisov, na podlagi katerih prebivalci uveljavljajo pravice iz dolgotrajne oskrbe, bega tako uporabnike kot njihove svojce, ki so v birokraciji mnogokrat izgubljeni. V pilotnem projektu bo v vsakem od treh območij ena vstopna točka. Vsi partnerji v projektu, v Celju so poleg ZD še Dom sv. Jožefa, CSD Celje in Javni zavod Socio, bodo ljudi, za katere bi dolgotrajna oskrba prišla v poštev, pošiljali v enotno točko v ZD Celje. Tam bodo z novim ocenjevalnim orodjem ugotovili, ali je oseba upravičena do dolgotrajne oskrbe. Če bo, bo deležna novih storitev. Testirali in ocenjevali bodo vse stopnje v pilotnem projektu.
 

Dajanje inzulina

Cilj je, da je oseba čim dlje časa doma in samostojna. Danes mnoge storitve niso del pomoči na domu, na primer dajanje zdravil. To bodo omogočili v projektu, je poudarila Kobal Strausova: »Patronažna služba ima predvsem nalogo, da usposobi osebo ali svojce za jemanje zdravil. Če starejši človek zboli za sladkorno boleznijo, mora jemati inzulin, kjer je potrebna fina motorika. Če tega ne zmore sam in nima svojcev, je pa povsem samostojen, mora iskati institucionalno varstvo. Podobno velja pri hranjenju po sondah ali oskrbi stome.«

Skupaj bodo testirali 50 storitev, ki jih danes na terenu ni mogoče dobiti. Veliko storitev, ki bodo prav tako del projekta, pa že obstaja, a jih je treba urediti sistemsko, je še poudarila Kobal Strausova: »V Sloveniji imamo marsikaj, a je pogosto vezano na dobre prakse posameznih okolij. To pa ne pomeni sistema. Urediti moramo sistem, ki bo zame, ki sem na enem koncu Slovenije, in za vas, ki ste na drugem, primerljiv.«

Sistemsko ureditev naj bi dal zakon, njegovo sprejetje je ena od prioritet koalicijskega sporazuma. Kobal Strausova upa, da bo sprejet že do konca izvajanja pilotnega projekta leta 2020. Ta se je z zaposlovanjem kadra že začel. Samo v Celju, kjer je projekt ocenjen na 2,5 milijona evrov, bodo zaposlili 17 ljudi. Do konca leta bodo nove kadre usposobili, projekt pa vključuje tudi usposabljanja izvajalcev neformalne oskrbe, torej svojcev oziroma širše socialne mreže.