Zdravniki imajo pravico do 30 osebnih receptov na leto, nanje pa so lani največkrat napisali zdravilo D3. So bili vsi, ki so si ga predpisali, do njega po indikacijah res upravičeni ali je šlo tudi za zlorabe sistema v smislu, da so s tem raje obremenili zdravstveno blagajno kot lastni žep?

Z vitaminom D niso zadostno preskrbljeni kar štirje od petih odraslih prebivalcev Slovenije, je pokazala raziskava, opravljena leta 2019. Strokovnjaki zato vse glasneje opozarjajo na njegovo vlogo v našem organizmu, še posebej pa se je zanimanje za ta vitamin povečalo med epidemijo covida-19. Dognanja so namreč kazala, da omenjeni vitamin, če ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih lahko ublaži potek covida-19 in morda prepreči smrt.

Poznamo posameznike, ki ga redno jemljejo več let, a ga kupujejo sami. Ker so sicer zdravi, ga na recept ne dobijo. Predpisovanje tega vitamina je namreč omejeno na nekaj indikacij. Zaradi tega so nas podatki, da med prvimi desetimi zdravili, ki si jih zdravniki predpisujejo za osebno rabo – vitamin D3 je po številu predpisanih dnevnih odmerkov kar tri mesta (prvo, tretje in osmo) – presenetili. Kaj o tem pravijo nekateri naključno izbrani zdravniki?

Dileme pri predpisovanju

Splošni zdravnik dr. Aleksander Stepanović, direktor OE ZD Škofja Loka, visoke uvrstitve vitamina D3 na lestvici desetih predpisanih zdravil na osebni recept ni poznal: »Se mi pa ne zdi tako zelo presenetljiv, ker je v Sloveniji med zdravniki zelo veliko starejših zdravnic, ki ga najbrž potrebujejo (osteopenija, osteoporoza ...).«

Družinska zdravnica dr. Danica Rotar Pavlič je opozorila, da je pri predpisovanju omenjenega vitamina veliko novosti in so dileme, ali je treba upoštevati stare objave ali slediti novim: »Smernice za predpisovanje in zdravljenje pomanjkanja vitamina D so tik pred izidom. Bodo zelo kakovostne. Nekateri že pišejo v skladu z njimi – ne nazadnje temeljijo na obsežni tuji literaturi in domačih raziskavah.«

Specialistka interne medicine dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja diabetološkega oddelka UKC Ljubljana, pravi, da o vitaminu D3 nima mnenja. »Sama ga ne jemljem, ker sem dovolj v naravi, na soncu, tudi pozimi, in ker zdravo jem.«

Lani je bilo na osebni recept predpisanih za dobrih 43.000 evrov vitamina D3. Več kot polovica tega zneska na račun 12,5-mililitrskih vitaminskih kapljic, ki v lekarni stanejo 9,94 evra (dobiti jih je sicer mogoče zgolj na recept).

Pomanjkljiv nadzor

Skladno z veljavnimi predpisi se zdravniku enkrat v koledarskem letu lahko dodeli receptni blok s 30 recepti za osebno rabo, če izpolnjuje pogoje. Ti recepti se dodelijo na zdravnikov pisni predlog na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V lekarni so ti papirnati recepti obravnavani enako kot običajni zeleni (elektronski) recepti, le da nimajo funkcije obnovljivih receptov. Zdravnik lahko tak recept predpiše zase ali za svoje družinske člane. Če je predpisan na drugo osebo, ga je treba prevzeti s kartico zdravstvenega zavarovanja te osebe. Rednih analiz, koliko receptov je bilo predpisano za druge osebe, na ZZZS ne izvajajo.

»Neposrednega nadzora, ki bi bil primerljiv običajnim nadzorom ZZZS (vpogled v medicinsko dokumentacijo), nad osebnimi recepti ni mogoče izvajati,« so še sporočili.

Zdravila Na Osebni Recept

Zadržanost pri predpisovanju

Naši sogovorniki so pri predpisovanju na osebni recept zadržani. Urbančič Rovanova porabi na leto največ 15 receptov. Zase ali za svoje družinske člane jih napiše v primeru akutnega obolenja, če presodi, da ga lahko uredi sama, brez dodatnih preiskav, na katere bi moral bolnega napotiti osebni zdravnik: »Običajno si napišem antibiotik, analgetik oziroma nesteroidni antirevmatik, kapljice za oči. Zdravila iz kronične terapije (ki jih sicer jemljemo zelo malo) napišem le, če kdo pozabi iti po recept k svojemu izbranemu zdravniku.«

Stepanović si predpiše samo zdravila, ki bi jih potreboval tudi sicer in bi mu jih predpisala osebna zdravnica, pa zaradi drugih obveznosti ne more do nje. »Zato nisem nikoli koristil bolniškega dopusta za obisk pri zdravniku, kar se mi zdi prihranek. Receptov nisem štel, mi jih pa od teh 30 na leto kar nekaj ostane in dvignem nov blokec, ko mi obstoječi poide. Če se prav spomnim, sem novih 30 receptov nazadnje prejel leta 2022 in jih imam še nekaj.«

Tudi Rotar Pavličeva osebnih receptov ne uporablja. »Kdaj pa kdaj napišem recept za mamo za premostitev, če se njena zdravnica iz zdravstvenega doma ne odzove na zapis na portalu.« Za te potrebe morda napiše tri recepte, najpogosteje antihipertenziv.

Zdravniki so na osebni recept lani izdali največ receptov za zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij, za bolezni prebavil in presnove ter zdravil z delovanjem na živčevje. Predpisujejo si tudi ozempic. Po tem zdravilu, ki je namenjeno zdravljenju sladkorne bolezni, se je povpraševanje zelo povečalo, saj vpliva na izgubo telesne teže in ga nekateri jemljejo za ta namen, čeprav so povsem zdravi. O tej problematiki smo v Delu že pisali. Koliko ozempica so zdravniki predpisali na podlagi utemeljenih medicinskih indikacij sebi in bližnjim, ni mogoče preveriti, ker, kot je razvidno iz odgovora ZZZS, vpogleda v medicinsko dokumentacijo nad osebnimi recepti ni mogoče izvajati. Na osebni recept je bilo lani predpisanega za skoraj 96.000 evrov zdravila ozempic.

Spomnimo. Pred leti je ZZZS delno že omejil privilegij predpisovanja receptov za osebno rabo – ti so postali neobnovljivi, ne dobivajo jih več zdravniki brez veljavne licence in tisti, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Kljub tej omejitvi v številu predpisanih osebnih receptov ni bilo bistvenega upada. Pri tem je treba vedeti, da predstavlja možnost predpisovanja osebnih receptov tudi razbremenitev zdravstvenega sistema, saj zdravniku ali njegovim bližnjim, kadar jim lahko predpiše terapijo, ni treba obiskati svojega zdravnika. Tako je splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni po nekaterih ocenah prihranjenih približno 100.000 obravnav.

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.