Večina strank za ohranjanje sedanje ravni poštnih storitev in mreže

Tri parlamentarne stranke – SDS, SNS in Desus – ter oba poslanca narodnih skupnosti, Ferenc Horvath in Felice Žiža, predloga sprememb zakona o poštnih storitvah še niso preučili in se do njih ne morejo opredeliti. So pa v Desusu dopisali, da sta njihova poslanca Franc Jurša in Branko Simonovič na sejah državnega zbora že postavila poslanski vprašanji, v katerih »sta kritično izpostavila problematiko zapiranja manjših poštnih poslovalnic tudi v njunem lokalnem okolju«.

Druge stranke – SMC, NSi, LMŠ, SD, SAB in Levica – podpirajo predloge, s katerimi bi poštne storitve ostale na sedanji ravni in se število poštnih poslovalnic ne bi zmanjševalo. V SMC menijo, da bi morali »poiskati možnosti za pogodbene poštne poslovalnice, tudi v okviru javnih zavodov in lokalnih skupnosti, in tako zagotavljati primerno raven in dostopnost teh storitev tudi v manjših in od urbanih središč oddaljenih krajih«.

Preberite še: Peter Misja: Slabšanje standardov nas ne zanima

V SAB dodajajo, da je »naloga države, da vsem svojim državljanom na celotnem ozemlju in pod enakimi pogoji zagotovi kakovost­ne poštne storitve tako glede mreže poštnih poslovalnic kot glede samega servisa, ki služi javnemu interesu«. V NSi pa menijo, da pošta v okoljih, ki so oddaljena od večjih centrov, »pomeni veliko več kot le možnost za poštno storitev«.

Stranke opozicije: Pošta Slovenije ne sme biti ujeta v logiko dobička

V LMŠ, kjer so Sindikat poštnih delavcev že podprli ob njegovih prizadevanjih za izboljšanje delovnih razmer, pravijo, da je »nedopustno, da bi bil najpomembnejši kriterij učinkovitega upravljanja premoženja vedno le najvišji dobiček, brez ozira na potrebe zaposlenih in uporabnikov«. Od aktualne vlade zato pričakujejo, »da bo aktivno pristopila k oblikovanju predlogov za spremembo zakonodaje in omogočila široko razpravo za izboljšanje področja javnih poštnih storitev v korist zaposlenih in uporabnikov«.

V SD pa menijo, da je Pošta Slovenije »postala ujetnik med tržno naravnano logiko, ki zahteva dobičke«, in njenim temeljnim poslanstvom, zagotavljanjem univerzalnih in vsem dostopnih poštnih storitev. Zato bi država kot njen stoodstotni lastnik morala »ustaviti proces, ko dobičkonosnost spodjeda kakovost, dostopnost in univerzalnost poštnih storitev«. Tudi v Levici ne vidijo Pošte Slovenije kot podjetje, ki bi moralo slediti profitnemu motivu, ampak bi se moralo razviti v smeri kakovost­nega in dostopnega javnega servisa, saj »gre za strateško podjetje, ki opravlja javno gospodarsko službo in je pomemben nosilec družbenega in regionalnega razvoja«.