Za kakovostno poštno storitev po vsej državi

Ljubljana – Sindikat poštnih delavcev, eden od dveh reprezentativnih sindikatov zaposlenih na Pošti Slovenije, je začel zbirati podpise za vložitev predloga sprememb in dopolnitev zakona o poštnih storitvah. Z njimi bi zagotovili, da bi Pošta Slovenije, ki je pri nas edini izvajalec univerzalne poštne storitve, ohranjala sedanjo raven servisa in mreže poštnih poslovalnic. V nasprotnem, pravijo pripravljavci predloga, se bosta še naprej krčili tako mreža kot obseg storitev.

»Da je zakonodajno ureditev treba spremeniti, smo v Pošti Slovenije enotni vsi socialni partnerji, tudi uprava,« pravi Saša Gržinič, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev. V preteklih letih so poskušali politične odločevalce, ki sprejemajo zakone in so tudi lastniki Pošte, prepričati o nujnosti sprememb, pojasnjuje sogovornik: »Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji kot predstavniki države ne zagotavljajo ustreznega finančnega nadomestila za izvajanje javne storitve, ki ni rentabilna. To vodi v zapiranje poslovalnic.«



Kar 61,4 odstotka poštnih poslovalnic, večinoma na podeželju, ima negativni poslovni izid, so že pred časom ugotovili na Pošti Slovenije, kjer so pripravili optimizacijo poštnega omrežja. Z njo bi od 528 pošt ohranili vsega 217 poslovalnic. Zapirati so jih začeli na podeželju, kar pa je, opozarjajo v Sindikatu poštnih delavcev, v nasprotju z evropsko direktivo 2008/6 ES, ki jo je Slovenija sprejela med prvimi.
 

S kompenzacijskim skladom zaspali

Z direktivo naša država ni sprejela samo liberalizacije trga poštnih storitev, ampak je eden od ciljev direktive zagotavljanje splošnega dostopa do bistvenih lokalnih storitev, torej tudi poštnih, na podeželskih območjih, ki niso dobičkonosna. Poštno omrežje ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja.



»Podeželski poštni uradi v manj poseljenih regijah zagotavljajo infrastrukturno omrežje, ki omogoča univerzalni dostop do novih telekomunikacijskih tehnologij,« pravijo pripravljavci predloga. Gržinič nadaljuje: »Evropska zakonodaja omogoča državam, da podjetja, ki opravljajo univerzalno poštno storitev, subvencionirajo, če je pri raznosu klasičnih pisem v nekomercialnem delu strošek večji od prihodka.«

V našem primeru naj bi država to urejala s kompenzacijskim skladom, ki bi ga že pred desetletjem morala ustanoviti in upravljati agencija za komunikacijska omrežja in storitve. A do danes tega ni storila. »To tudi ni ustrezna rešitev,« pravi Saša Gržinič, ki poudarja, da lahko tako sklad uspešno deluje le, če je na trgu več izvajalcev. Pri nas pa je Pošta Slovenije skorajda izključni izvajalec univerzalne poštne storitve, saj opravi okoli 85 odstotkov te storitve ob nekaj neprimerljivo manjših izvajalcih.
 

Državna pomoč kot v javnem prometu

Zato med spremembami zakona o poštnih storitvah predlagajo, da se nadomestilo za obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar pomeni neto strošek neupravičeno finančno breme, dodeli skladno s pravili državne pomoči. »Pri nas je to primerljivo s podobnimi gospodarskimi sektorji, ki opravljajo javne storitve in so deležni financiranja iz državnega proračuna, na primer v cestnem, železniškem in pomorskem prometu,« pojasnjuje Gržinič.



Kakšni zneski so to, je mogoče sklepati po izračunih neto stroškov iz obveznosti univerzalne storitve, ki si jih je Pošta Slovenije izračunala za tri leta. Za leto 2016 je bil znesek 17,4 milijona evrov, vendar je Akos zahtevek zavrgel, Pošta pa je sprožila spor pred upravnim sodiščem. Naslednje leto je strošek znašal 32,1 milijona, a je Akos zahtevek prav tako zavrnil. Enako je Pošta Slovenije naredila za leto 2018, ko je izračunala, da je neto strošek 36,9 milijona evrov. Zahtevek so posredovali Akosu, ta o njem še odloča.



Saša Gržinič pričakuje, da bodo do 30. oktobra zbrali potrebnih 5000 podpisov. K podpisovanju bodo vabili tudi z oglasnimi sporočili, v večjih mestih pa bodo na to možnost opozarjali še s stojnicami.