V nadaljevanju preberite:

Po ocenah mednarodnih organizacij je v Ukrajini pred izbruhom vojne v 650 do 750 institucijah živelo skoraj 100.000 otrok. Zakaj je v tej in nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah toliko mladoletnih v ustanovah in tudi o pomanjkljivostih sistema skrbi za otroke v Sloveniji, smo se pogovarjali z dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

»V številnih postsocialističnih državah, od Bolgarije, Romunije, Rusije, Ukrajine in Moldavije, je veliko otrok v institucijah, ki smo jim nekoč rekli sirotišnice, zdaj pa jih imenujejo domovi za otroke ali jim dajejo celo modernejše nazive, čeprav je vsebina ostala enaka. Razmere v njih so povsod precej slabe, ker je malo denarja za socialno varstvo in ker to nikjer ni prioriteta. Bivanje v zavodih, z institucionalno rutino, povzroča socialno smrt, kar pomeni, da človek ne živi zares, ampak ima le golo življenje,« je opozorila dr. Darja Zaviršek in poudarila, da gre večinoma za tako imenovane socialne sirote, ki imajo starše, vendar ti bodisi gospodarsko bodisi čustveno dolgoročno niso sposobni skrbeti za otroka.

V večini razvitih držav sirotišnic ne poznajo. Na slovenskem ozemlju je že avstro-ogrska monarhija uvedla sistem rejništev na začetku 20. stoletja. Vendar je tudi ta danes v mnogočem neustrezno urejen, ocenjuje sogovornica.