Več oglasov, komercializacija kulturnega ministrstva ne skrbi

Ljubljana – Rok za medresorsko usklajevanje sprememb zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, s katerim ministrstvo za kulturo predlaga, da bi TV Slovenija povečala količino oglasnega prostora na raven, ki jo imajo komercialne televizije, se je iztekel. Zanimivo pa je, da so v predlog kljub temu vključene spremembe, ki so jim v kontekstu celotne medijske zakonodaje nasprotovale koalicijske partnerice SDS.

V odgovorih, ali bodo pri stališču, da oglaševalskega prostora na RTV Slovenija ne gre povečevati, vztrajale še naprej, za zdaj še niso jasne. Da zadeve niso koalicijsko usklajene, priznavajo tudi na ministrstvu za kulturo, saj gre po njihovem mnenju večinoma le za tehnično implementacijo evropske direktive, kjer je najprej treba rešiti strokovna vprašanja, šele nato bo sledilo usklajevanje gradiva v koaliciji. Največji skupni obseg televizijskega oglaševanja in prodaje na največ petino časa med 6. in 18. uro ter enakega deleža med 18. uro in polnočjo sicer res postavlja evropska direktiva, a državam ne preprečuje, da oglasni čas omejijo bolj, torej ohranijo sedanjo ureditev.

Da bi predlagana liberalizacija povzročila komercializacijo javnega servisa, se na ministrstvu za kulturo ne strinjajo, saj da so določene omejitve ter zaščita gledalcev zagotovljene. V sodobnem času, ko se televizijski program vse bolj spremlja s časovnim zamikom, po njihovem mnenju ni potrebno še dodatno onemogočanje RTV Slovenija, da bi se lahko čim bolj fleksibilno prilagajal novim možnostim trga. V teoriji bi po njihovem mnenju lahko ustvarili dodatnih deset milijonov evrov, a na javni radioteleviziji o tem niso prepričani. Sami poudarjajo, da bi jim povečanje oglasnega prostora za 27 minut v večernem času in še 24 minut čez dan prineslo samo 1,5 milijona evrov, saj na prihodke iz oglaševanja vplivata tudi gledanost in cena oglasnega prostora. Povečanje oglasnega prostora na trgu bi lahko vodilo celo v znižanje cene oglaševanja, s katerim RTV Slovenija sicer dobi le nekaj več kot desetino svojih prihodkov.



Omenjena liberalizacija se je do zdaj omenjala predvsem kot nadomestilo izpada sredstev – šlo naj bi za okoli 6,7 milijona evrov – zaradi preusmeritve treh odstotkov RTV-prispevka za financiranje javne službe Slovenske tiskovne agencije in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Ustavno sodišče je namreč že v preteklem sporu poudarilo, da je zmanjšanje sredstev iz RTV-prispevka mogoče le, če s tem ne bo ogroženo ustavno varovanje samostojnosti RTV Slovenija oziroma to ne bo vplivalo na izvajanje nalog javnega medijskega servisa.



Ali bi torej vztrajanje pri liberalizacija oglaševanja lahko bilo izhodišče za nadaljevanje predvidenih sprememb, za zdaj še ni jasno. Znotraj koalicije z nadaljnjimi potezami ministrstva za kulturo v zvezi z medijsko zakonodajo niso seznanjeni, vendar – tako pravijo naši sogovorniki – pozorno spremljajo gradiva, ki bodo uvrščena na sejo vlade, saj si ne želijo novih presenečenj. Na ministrstvu pa na skoraj vsa vprašanja odgovarjajo, da direktorat za medije trenutno še proučuje pripombe in popravlja sklop zakonov prenovljene medijske zakonodaje. Časovnice ne morejo napovedati.