Igor Kadunc ostaja na čelu RTV Slovenija

Ljubljana - »Ni šlo za ekonomijo ali številke, pač pa za nekaj drugega in moram reči, da sem jaz to razumel že od vsega začetka, a se nisem želel spuščati na ta nivo, ampak prepričati ljudi, da delamo dobro,« je takoj po koncu glasovanja povedal generalni direktor Igor Kadunc, ki pred tem izpostavil, da gre za glasovanje o njem pač pa glasovanje o javni RTV ali RTV iz basni JJ.

Za razrešitev je izmed 29 programskih svetnikov glasovalo 14 programskih svetnikov, 9 jih je bilo proti, 6 vzdržanih. Da bi bila pobuda uspešna, bi jo moralo zanjo glasovati vsaj 15 programskih svetnikov.

Da ima pobuda za razrešitev – uspešna bi bila ob podpori vsaj 15 programskih svetnikov – politično konotacijo, je v svoji razpravi zanikalo več njenih predlagateljev. Programska svetnica Jelka Stergel je dejala, da bi bilo narobe glede na to, kdo ima v rokah vzvode moči, presojati, ali je menedžer naredil vse za finančno stabilnost javnega zavoda. »Kaj pa se bo zgodilo, kolegi, če izglasujemo razrešitev? Zakonodaja se ne bo spremenila čez noč, številke bodo enake, ljudje, zaposleni na RTV, bodo isti in program bo enak,« pa je bila kritična do pobude za razrešitev programska svetnica Petra Ložar, ki je povedala še, da ne bi imela pomislekov, če bi to pobudo podal nadzorni svet – kot jo je pred dvema letoma –, in tudi opozorila na možnost uspešnosti odškodninske tožbe generalnega direktorja.



Odvetniška družba Matoz je sicer v svojem mnenju, ki ga je pridobil programski svetnik Slavko Kmetič, eden od predlagateljev pobude za razrešitev, ravno nasprotno od odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, poudarila, da so očitki na račun Kadunca dovolj konkretizirani z vidika možnosti zagovora. Razrešitve – tako Franci Matoz – namreč ne gre enačiti s postopki, ki so z zakonom o delovnih razmerjih urejeni za primer redne ali izredne odpovedi iz krivdnih razlogov. Tako so očitki po njegovem tudi zadostni za postopek razrešitve, primarno pri tem pa bi bilo kot vzrok treba upoštevati neuresničevanje sklepov nadzornega sveta in seveda posledično slabo finančno stanje zavoda, ki zadnja leta posluje z izgubo.

»Seveda ni nikakršne dileme, da je treba pobudo in očitke treba presojati vsebinsko in ne zgolj in ne glede na to, kako so določene kršitve kvalificirali pobudniki,« je še zapisal Matoz in ob tem poudaril tudi, da niti eno niti drugo mnenje po njegovo ne sme posegati v vsebino očitkov v smer tega, da bi se ugotavljalo dejanske kršitve ali opustitve dolžnega ravnanja generalnega direktorja, saj je razprava o tem izključno prepuščena odločevalcem, torej programskemu svetu, ki morajo na podlagi dejstev in dokazov odločati suvereno, po lastni presoji in vesti.

So pa programski svetniki po tem, ko so generalnemu direktorju omogočili nadaljevanje mandata, ta se mu izteče aprila, zavrnili njegove predloge za spremembe programsko-produkcijskega in finančnega načrta za letos, kar pomeni, da se bo RTV Slovenija še naprej financirala po dvanajstinah. O načrtih za prihodnje leto, ki so jih le obravnavali, pa naj bi programski svet glasoval 23. novembra.