Več kot tretjina žrtev trgovine z ljudmi je otrok

Strokovnjaki ocenjujejo, da je približno osem milijonov ljudi na svetu žrtev različnih oblik trgovine z ljudmi, ki je huda kršitev temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva. Več kot tretjina med njimi je otrok – k okrepljenemu ukrepanju za odpravo tega zavržnega sodobnega suženjstva poziva kampanja letošnjega svetovnega dneva boja proti trgovini z ljudmi, za katerega je generalna skupščina OZN razglasila 30. julij.

V boju proti trgovini z ljudmi ne prezrimo nobenega otroka je geslo letošnje kampanje, v okviru katere opozarjajo, da je, po izsledkih globalnega poročila urada ZN za droge in kriminal (Undoc), kar 35 odstotkov prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi mladoletnih. V nekaterih regijah, kot so podsaharska in severna Afrika, Latinska Amerika in Karibi, pa, po poročilu ministrstva za notranje zadeve, otroci predstavljajo kar 60 odstotkov odkritih žrtev trgovine z ljudmi. Tudi po obliki zlorab zaznavajo geografske razlike – v državah z nizkimi dohodki otroke največkrat silijo v prisilno delo, v razvitih državah pa v prostitucijo in druge spolne zlorabe.

Infografika Delo

Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) je kar 3,3 milijona otrok izkoriščanih za prisilno delo, približno 1,7 milijona med njimi za prisilno prostitucijo in druge oblike spolnih zlorab. Kar 27 odstotkov vseh zaznanih žrtev trgovine z ljudmi, ki jih spolno izkoriščajo, je deklic, dečkov je pet odstotkov, med vsemi izkoriščanimi za druge oblike prisilnega dela pa je 12 odstotkov dečkov in pet odstotkov deklic. Poznavalci opozarjajo, da mlade žrtve poleg tega pogosto trpijo še zaradi hudega fizičnega nasilja, ki ga izvajajo nad njimi, pa tudi, da so številke o razširjenosti teh kaznivih dejanj lahko bistveno podcenjene, saj se spoprijemajo s številnimi izzivi pri prepoznavanju žrtev in poročanju o njih, kar je pogosto tudi posledica pomanjkanja ozaveščenosti.

Še precej večje pa so vrzeli v učinkoviti pomoči žrtvam in kazenskem pregonu storilcev, ki so v večini primerov člani razvejenih zločinskih mrež, a so lahko tudi sorodniki ali prijatelji žrtve. Gre namreč za eno najdonosnejših dejavnosti mednarodnih organiziranih kriminalnih združb. Prave razsežnosti problema ostajajo večinoma prikrite tudi zato, ker, kot poudarjajo pri medresorski delovni skupini za boj proti trgovini z ljudmi, storilci nenehno spreminjajo načine delovanja, danes uporabljajo manj fizične sile ter več psihološkega in čustvenega nasilja, oškodovanci pa se praviloma ne prepoznajo kot žrtve.

Tako kot odrasli so tudi mladoletni izpostavljeni različnim pojavnim oblikam trgovanja, kot so nezakonite posvojitve, prisilno izvajanje kaznivih dejanj in beračenja, novačenje v oborožene sile, prisilne poroke, služabništvo, pa tudi trgovina z organi, tkivi in krvjo.

»Dandanes tveganje za trgovanje z ljudmi vedno bolj povečujejo globalna kriza, oboroženi konflikti, pandemije, gospodarska in družbena nestabilnost ter naravne nesreče. Za otroke pa je dodatno tveganje tudi širjenje spletnih platform, ki jih trgovci z ljudmi izkoriščajo za novačenje in izkoriščanje žrtev, otroci pa jih pogosto uporabljajo brez ustreznih zaščitnih ukrepov,« opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer poudarjajo, da je to suženjstvo sodobnega časa. Žrtve so pogosto ujete v dolžniško odvisnost – s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen »dolg«.

Ob svetovnem dnevu OZN poziva države k celovitemu ukrepanju proti trgovini z otroki z usklajenimi odzivi na nacionalni in mednarodni ravni, med drugim s sprejetjem ustreznih ukrepov za zaščito otrok. Prizadevanja za preprečevanje tega pojava bi morala biti, poudarjajo, usmerjena v odpravo temeljnih vzrokov, kot so revščina, neenakost, socialna izključenost, različne oblike diskriminacij in marginalizacij, slabe gospodarske razmere v državah izvora, posebno pozornost je treba nameniti trgovini z otroki v kontekstu migracij.

Slovenija večinoma še vedno velja za državo tranzita. V Slovenski karitas, eni od treh organizacij za podporo žrtvam, so letos priskrbeli namestitev šestim ljudem, dvema ženskama in štirim moškim, starim med 23 in 37 leti, ki so bili prisiljeni v izkoriščevalsko delo v gostinstvu in spolno izkoriščanje. Pet je bilo tujcev in ena slovenska državljanka.