Več bo covidnih bolnikov, manj bodo obravnavani vsi drugi

V državi danes bolnišnično oskrbo potrebuje 391 ljudi, od tega se v intenzivni terapiji zdravita 102 osebi. Razmere v državi glede covida niso dobre, je poudaril zdravnik Matjaž Jereb. Število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, raste, zmogljivosti pa so omejene.

V državi je danes že skoraj 14.000 aktivnih okužb. Ocene statistikov z Instituta Jožef Stefan so v zadnjih tednih sicer boljše, a daleč od tega, da bi bili lahko brezskrbni, je dejal Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana.

Konec tega meseca lahko v bolnišnicah pričakujemo od 350 do 400 bolnikov, ki bodo potrebovali oskrbo na navadnih posteljah, in do 140 bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Pri tem se je po Jerebovih besedah treba zavedati, da so kapacitete omejene. Povečevali so sicer število postelj, a je ob njih treba zagotoviti tudi usposobljeno zdravstveno osebje. Tega lahko dobijo le na neurgentnih, necovid oddelkih na način, da dejavnosti na teh oddelkih omejujejo. »Bolj ko bo raslo število covidnih bolnikov, bolj bomo omejevali delo na necovidnih oddelkih in večja škoda bo nastajala tudi necovidnim bolnikom, ki potrebujejo druge vrste obravnav, pa jih ne bodo dobili, čeprav so cepljeni,« je bil jasen Jereb.

Posameznike, ki niso cepljeni in bi s cepljenjem lahko pomembno vplivali na epidemijo in zmanjšali pritisk na bolnišnice, je pozval, naj se cepijo in odmislijo številne neracionalne in nestrokovne razloge, da odlašajo s tem dejanjem.

V ljubljanskem kliničnem centru je danes na navadnih oddelkih hospitaliziranih 89 bolnikov, ki so v povprečju stari 67 let. Na intenzivnem oddelku leži 37 bolnikov s povprečno starostjo 60 let. Najmlajši bolnik na navadnem oddelku je star 47 let, na intenzivnem oddelku pa 27 let – oba sta necepljena.

Nihče pred covidom ni absolutno varen, je še poudaril govornik na vladni tiskovni konferenci. Dodal je, da nobeno od cepiv ni stoodstotno učinkovito in zanesljivo. »Po naših izkušnjah in opravljenih raziskavah pa lahko rečemo, da s cepivom pomembno vplivamo na verjetnost, ali bo posameznik potreboval bolnišnično obravnavo, in pomembno zmanjšamo delež bolnikov, ki potrebujejo obravnavo na intenzivnih oddelkih. Če ste cepljeni, je manjša verjetnost, da boste kritično zboleli ali umrli, je strnil Jereb.
 

Polni otroški oddelki – kot sredi zime

Marko Pokorn, strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike, je spomnil, da je danes resda prvi jesenski dan, a za otroško populacijo je rekel, da je že skoraj zima, vsaj kar se tiče kroženja virusov. Med njimi prevladujejo virusi, ki povzročajo okužbe dihal, na prvem mestu je respiratorni sincicijski virus. Opažajo tudi druge viruse, kot so metapnevmo virus, inovirus in enterovirus. To je po njegovem svojevrsten davek prejšnjih zapiranj države.

»V sezoni 2019/20 smo imeli kar hudo epidemijo gripe, ki je predvsem otroško populacijo zelo prizadela. Takoj ko je bilo te epidemije konec, je prišel covid in z njim vsi ukrepi, ki pa so poleg tega, da so omejili širjenje covida, preprečevali tudi širjenje vseh drugih virusnih okužb med otroki. V sezoni 2020/21 tako nismo imeli epidemije gripe, tudi ne okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki sicer napolni bolnišnice. So se pa začele te okužbe pojavljati poleti, zdaj pa so se razmahnile v polni meri. Po številkah vidimo, da naraščajo, imamo že podobno situacijo kot sredi zime. To gre pripisati temu, da sta se nabrali dve generaciji otrok, ki se z respiratornim sincicijskim virusom sploh še nista srečali. Otroški oddelki v bolnišnicah so polni, infekcijska klinika je polno zasedena, na pediatrični kliniki je tudi velika obremenitev.



Poleg tega je tudi med otroki vseh starosti prisoten covid. Med vsemi dokazanimi primeri okužb s koronavirusom je starostna skupina od 5 do 14 let druga največja, je dejal Pokorn. Na pediatrični kliniki so covidni oddelek odprli predvsem zato, ker covid lahko poteka težje predvsem pri otrocih, ki imajo pridružene ali kronične bolezni, obenem pa se lahko poslabša osnovna bolezen. Poleg tega imajo ob tem intenzivnem širjenju okužb tudi otroke, ki so karantenski – ki so bili v tesnem stiku z bolnikom s potrjeno okužbo. »Če tak otrok pride v bolnišnico zaradi drugega vzroka, prav tako potrebuje določene preventivne ukrepe.«

Povečano kroženje covida med otroki se še ni odrazilo pri povečanem številu otrok z večorganskim vnetnim sindromom. »V tem valu še nismo imeli takega primera, smo jih pa imeli v prejšnjih valovih. Ti primeri navadno sledijo z nekajtedenskim zamikom, zato lahko pričakujemo, da bo še kakšen prišel,« je pripomnil Pokorn.
 

Priporočilo: cepijo naj se otroci s kroničnimi boleznimi

Kar se tiče cepljenja proti covidu, je za otroke, stare nad 12 let, to priporočljivo. Zagotovo je po Pokornovih besedah cepljenje priporočljivo, še posebej v luči naraščanja okužb predvsem med mladostniško populacijo. »Cepljenje zmanjša možnost okužbe in možnost, da otrok zaradi covida konča v bolnišnici. Rezultati analiz v ZDA kažejo, da cepljeni mladostniki desetkrat manj pogosto potrebujejo bolnišnično oskrbo kot necepljeni.«

Kar se tiče varnosti cepljenja pri otrocih: po uvedbi širokega cepljenja v Izraelu, ZDA in nekaterih zahodnoevropskih državah so ugotovili, da po drugem odmerku cepljenja pri mladostnikih oziroma mladih moških lahko pride do vnetja srčne mišice. To se kaže z bolečino za prsnico, spremljajo jo tudi laboratorijski in slikovni kazalniki vnetja srčne mišice. Ta zaplet se pojavi nekje v 60 do 70 primerih na milijon cepljenih, je pa to blaga bolezen, ki mine brez posledic v tednu dni. Vnetje srčne mišice se lahko pojavi tudi, če zbolite za covidom, in to šestkrat pogosteje v starostni populaciji mladostnikov, kot se to pojavi po cepljenju. To je primer redkega neželenega učinka, ki se je pojavil šele po široki uporabi. A to je prehoden neželen učinek in bistveno redkejši, kot če bi se enaka skupina otrok prekužila oziroma zbolela za covidom, je pojasnil strokovnjak.

Glede na to, da hospitalizacijo potrebujejo predvsem otroci s kroničnimi ali osnovnimi boleznimi, Pokorn priporoča, da se proti covidu cepijo otroci, ki imajo kronične bolezni.