V kolumni preberite: 

Vsako leto sem z mešanimi občutki pričakoval začetek pouka. Po eni strani so bile počitnice super, dnevi topli in dolgi, brez obveznosti in domačih nalog, a kot edinec sem vseeno pogrešal družbo vrstnikov, ki jo lahko ponudita edinole vrtčevska skupina in v še bistveno večji meri šolski razred.

Tudi letošnjo jesen sem pričakal z mešanimi občutki, čeprav mi ni bilo treba v šolo, in sicer zato, ker je ta posebna: po letu in pol zapiranja in odpiranja vrtcev in šol, različnih bolj ali manj posrečenih oblik pouka na daljavo, smo vsi odločeni, da šol in vrtcev za nobeno ceno ne bomo več zapirali. Glede na to, kakšne duševne in druge težave je pandemija povzročila otrokom, je ta odločenost več kot upravičena.