Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vabljive ugodnosti in premajhen nadzor

Število organizacij v javnem interesu narašča. Status podeljujejo resorna ministrstva pod določenimi pogoji.
V športu, kulturi in drugod je za društva pomemben status delovanja v javnem interesu, ker se tako uvrstijo na seznam Fursa kot organizacije, ki jim lahko zavezanci namenijo odstotek dohodnine. Foto Blaž Samec
V športu, kulturi in drugod je za društva pomemben status delovanja v javnem interesu, ker se tako uvrstijo na seznam Fursa kot organizacije, ki jim lahko zavezanci namenijo odstotek dohodnine. Foto Blaž Samec
4. 1. 2022 | 08:15
0:21

Ko smo pred novoletnimi prazniki preverjali, kako je bil porabljen denar, zbran za dečka Krisa, smo ugotovili, da je nadzor zunanjih institucij nad porabo denarja, zbranega v humanitarne namene, pomanjkljiv ali pa ga sploh ni. Kako pa neki subjekt pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu ali humanitarne organizacije in kakšne so ugodnosti?

Od 28.369 nevladnih organizacij, kolikor jih deluje v državi, jih ima 5995 status društva, zavoda ali ustanove, ki deluje v javnem interesu. Dejavne so v športu, kulturi, socialnem varstvu, pri varovanju človekovih pravic in še na mnogih drugih področjih.

Leta 2017 je bilo nevladnih organizacij v javnem interesu 5426, torej 569 manj, kot jih je danes, kar pomeni, da je status »v javnem interesu« zelo zaželen. Kako do njega?

Do sredstev iz dohodnine

Nevladni organizaciji (NVO) se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov in je splošno koristno. Status v javnem interesu podeljujejo resorna ministrstva, pri čemer mora organizacija izpolnjevati določene pogoje, med njimi tudi to, da je neprofitna, nepridobitna, neodvisna od drugih subjektov itd. Ugodnosti po pridobitvi statusa so številne in so podrobneje predstavljene na spletni strani CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. V športu, kulturi in drugod je za društva pomembno, da se jim prizna delovanje v javnem interesu predvsem zato, ker jim to omogoča, da se uvrstijo na seznam finančne uprave kot organizacije, ki jim lahko zavezanci namenijo odstotek dohodnine.

Poleg statusa NVO v javnem interesu lahko posamezna organizacija pridobi na primer tudi status humanitarne organizacije, za kar mora izpolnjevati še dodatne pogoje, določene v zakonu o humanitarnih organizacijah. Z dodatnim statusom se seveda ugodnosti še razširijo, med drugimi so humanitarne organizacije upravičene do kandidiranja za sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.

Odvzem statusa

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer poleg ministrstva za zdravje podeljujejo status humanitarne organizacije in status NVO v javnem interesu za področje socialnega varstva, so povedali, da ostaja število teh subjektov relativno stabilno. In kako dolgo traja, da določeni subjekt dobi želeni status?

»Obdobje od oddaje vloge do podelitve statusa je odvisno od ustreznosti posamezne vloge in trajanja njenih morebitnih dopolnitev. Pri humanitarnih organizacijah je treba upoštevati še sklic medresorske komisije, kar zahteva dodatni čas. Vse skupaj je v primeru popolnih vlog lahko rešeno v relativno kratkem času, v primeru dopolnitev pa lahko traja nekaj mesecev,« so sporočili z ministrstva.

Status tudi odvzamejo, če organizacija ne izpolnjuje več pogojev ali ne izpolni obveznosti poročanja, če preneha obstajati oziroma se statusu odpove. Status je bil doslej odvzet manjšemu delu organizacij, v zvezi s tem pa na ministrstvu ne vodijo evidence.

Nadzor

Na MDDSZ redno spremljajo in nadzorujejo delovanje organizacij, ki jim v skladu s pooblastili podeljujejo status. Delovanje spremljajo na podlagi javnih evidenc in poročil, ki so jim jih humanitarne in nevladne organizacije v javnem interesu dolžne pošiljati.

Poleg pristojnih ministrstev nadzor izvajajo tudi drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega prava in nosilci javnih pooblastil, ki ministrstva obveščajo, če pri svojem delovanju opazijo morebitne sume zlorab statusa humanitarne ali nevladne organizacije v javnem interesu. V primeru javnih sredstev nadzor opravljajo tudi računsko sodišče in morebitni drugi financerji, ki so namensko dodelili sredstva humanitarni/nevladni organizaciji na javnem razpisu ali kako drugače.

Nadzor nad porabo javnega denarja se torej izvaja na podlagi poročil, medtem ko terenskega preverjanja tega, ali je bil denar v resnici potrošen za opisane namene, praktično ni. Sploh pa nadzora ni za sredstva, ki se omenjenim organizacijam donirajo v dobrodelne namene.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine