V zimskih razmerah tvegajo svoja življenja

»Pravica vsakega tujca, ki pride v Slovenijo, je, da zaprosi za azil. Od 15.500 oseb, ki smo jih letos obravnavali zaradi nezakonitega vstopa v našo državo, jih je 13.500 izrazilo namero za mednarodno zaščito.« Omenjene podatke, ki jih je navedel Viljem Toškan, vodja koprskega policijskega oddelka za državno mejo in tujce, naj bi dokazovale, da Slovenija ne uporablja več sporne prakse vračanja prebežnikov na Hrvaško. Sogovornik je tudi pojasnil, kako bodo po vstopu sosednje države v schengensko območje prilagodili varovanje državne meje.

Prejšnji teden je 21-letni Afganistanec izgubil življenje, potem ko ga je pri prečkanju avtoceste pri predoru Kastelec povozil avtomobil, gasilci in policisti so reševali prebežnika, ki je obležal ob reki Rižani, z iskalno akcijo so pomagali tudi materi in sinu, ki sta se izgubila na območju Slavnika. Pred mesecem dni pa ni bilo mogoče nič več storiti za 21-letno dekle iz Nepala, ki je menda zaradi podhladitve umrlo v gozdu nad Rakitovcem.

»S poslabšanjem vremenskih razmer se je povečalo število reševanj. V preventivnem smislu žal veliko ne moremo narediti, skrbimo pa, da se takoj odzovemo na vsak klic na pomoč, zato poskušamo zagotoviti zadostno število policistov in drugih služb v pripravljenosti. V sodelovanju s humanitarnimi organizacijami smo si za ta namen priskrbeli tudi termofolije, suha oblačila in obutev ter hrano za majhne otroke,« razloži Toškan.

Razširili bodo območje mejnega nadzora

Število ilegalnih prebežnikov, ki so jih prestregli na območju koprske policijske uprave, se je letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za več kot 300 odstotkov. Prevladujejo državljani Afganistana, ki jih je približno četrtina, sledijo Burundijci, Pakistanci, Indijci in državljani Bangladeša. Večina jih izrazi namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito, a tega nujno ne storijo, večinoma tudi ne počakajo na končanje postopka, ampak v čim krajšem času poskušajo nadaljevati svojo ilegalno pot v druge evropske države.

»Ko se poslabšajo vremenske razmere, se poveča tudi število reševanj. V preventivnem smislu kaj dosti, žal, ne moremo narediti, skrbimo pa, da se takoj odzovemo na vsak klic na pomoč,« pravi Viljem Toškan s koprske policijske uprave. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Koprskim policistom pri nadzoru meje s Hrvaško pomagajo tudi druge policijske uprave, specialna enota za nadzor državne meje in konjeniki, pri tem pa uporabljajo helikopter in drone. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje na začetku prihodnjega leta bodo temu prilagodili varovalne aktivnosti. »Z ukinitvijo mejnih prehodov prebežniki ne bodo več peš prestopali meje, ampak se bodo preusmerili na različna prevozna sredstva. Zato bomo okrepili našo enoto za izravnalne ukrepe, ki bo po novem delovala na celotnem območju policijske uprave – od hrvaške do italijanske meje. Na obeh straneh pa bomo sodelovali s sosednjimi varnostnimi organi v mešanih patruljah,« pove sogovornik.

Evropski denar za migrantske centre

»Evropska unija namenja Srbiji ter Bosni in Hercegovini veliko dodatnega denarja za gradnjo centrov za migrante popolnoma zaprtega tipa, za deportacije ter tudi za nakup sodobne opreme za nadzor, s čimer bodo poskušali prebežnike ustaviti pred evropskimi vrati,« pravi Aigul Hakimova iz nevladne organizacije Infokolpa. Po njenih besedah gre za tvegane in nečloveške ukrepe. EU, ki ima polna usta vladavine prava, pa poskrbi, da umazano delo namesto nje opravijo drugi na Balkanu.

Begunci zelo pogosto zaidejo v istrsko vas Rakitovec. FOTO: KS Rakitovec

Pred tednom dni je mreža Border Violence Monitoring, katere članica je tudi Infokolpa, v evropskem parlamentu predstavila dopolnitev tako imenovane črne knjige o nezakonitih in nasilnih vračanjih migrantov na zunanjih mejah EU. Verižno vračanje prebežnikov na podlagi dvostranskih sporazumov med državami je več nacionalnih sodišč – tudi v Sloveniji – prepoznalo kot kršenje človekovih pravic in mednarodnih konvencij. Posledično je tudi Hrvaška spremenila način ravnanja s prebežniki. Po novem jim vročajo odločbo o zapustitvi države v sedmih dneh, kar migrantom omogoča začasno prosto gibanje in nato nadaljevanje ilegalne poti.

Hakimova omeni, da se je tudi obravnava prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji izboljšala, kar naj bi bila zasluga dosedanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Ta je napovedala celo pripravo celovite migracijske politike, ki ne bi bila omejena zgolj na preprečevanje nezakonitih migracij, ampak bi se usmerila tudi v sodobnejšo politiko zakonitih migracij.