
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
Povečanje števila ilegalnih prebežnikov, ki jih v zadnjem letu vse pogosteje opažamo v Sloveniji, je treba pripisati predvsem dosedanji politiki Srbije, ki do začetka tega meseca ni zahtevala vizuma za nekatere države, od koder prihajajo migranti, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Marijana Hameršak, raziskovalka z zagrebške univerze in predstavnica nevladne organizacije za pomoč migrantom, opozarja, da so prebežniki za nas postali le vidnejši, a problematika ostaja ves čas enaka.
Štiridesetletni Ibrahim Mohamed v Centru za tujce v Postojni čaka na vrnitev v Gano. Vključili so ga v integracijski program. Tako bo dobil nekaj denarja, s katerim si bo v domačem okolju lahko zgradil novo življenje. Še vedno ga mučijo nerešene zadeve iz preteklosti, ki so botrovale njegovemu begu iz domovine – najprej v Libijo in nato čez smrtonosno Sredozemsko morje v Italijo, kjer je živel sedem let, tudi na ulici, nato pa ga je pot zanesla do Ljubljane. »Jasno mi je, da me tu ne sprejemate, ker sem temne polti. V redu, sprijaznil sem se, grem domov. Ampak tudi vi, belopolti, ostanite tu, kjer ste, ne da ves čas prihajate v Afriko, kjer vohate dober posel,« izreče med poplavo besed, polnih razočaranja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji