V zdravstvu številna sistemska tveganja za korupcijo

Komisija za preprečevanje korupcije, ki je doslej izdala že 40 priporočil za transparentnost in obvladovanje javnih naročilv zdravstvu, je predstavila novo analizo javnih in dodatna priporočila. Obravnavala je javna in evidenčna naročila v skupni vrednosti 992 milijona evrov. »Zdaj sta na potezi ministrstvo in vlada. Aktualna politika naj poskrbi za korekture sistema. Priporočila so tukaj, treba jih je realizirati v praksi,« je dejal predsednik KPK Robert Šumi.

Analiziranih 26 bolnišnic

KPK je v analizirala petletno obdobje javnega naročanja v 26 bolnišnicah po Sloveniji pri naročanju medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego pri desetih največjih dobaviteljih teh artiklov v Sloveniji. Skupna vrednost opazovanih evidenčnih naročil je bila 162, javnih naročil pa 829,7 milijona evrov. Pri tem je KPK ugotovila številna tveganja za korupcijo in za kršenje integritete posameznikov. Izdala je obširna priporočila vsem javnim zavodom v zdravstvu in ministrstvu za zdravje. priporočila veljajo tudi za javno naročanje celotnega javnega sektorja. Med priporočili je tudi centralizirano javno naročanje.

Ogromno materiala za analizo

Analizo je KPK izvedla letos v času od februarja do konca junija za obdobje od začetka leta 2018 do konca leta 2022. Obdelala je ogromno materiala, in sicer – kot je navedla v poročilu - več kot 330 tisoč vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih v skupni vrednosti 162 milijonov evrov, več kot 600 strani pravilnikov, odgovorov na vprašanja o pravilniki in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni ter posredovala več kot 100 zaprosil različnim deležnikom, kot so javni zdravstveni zavodi, ministrstvu za zdravje in njenemu uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, Državni revizijski komisiji, Ministrstvu za javno upravo in Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.

Namen in rezultati analize

Kaj vse je KPK v analizi ugotovila, sta na novinarski konferenci povedala predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe za nadzor v KPK Katja Mihelič Sušnik, ko tudi to, da konkretnih poslov znotraj vsakega javnega naročila KPK ni analizirala, saj za njihovo presojo ni pristojna. Kar je kljub temu konkretnega ugotovila, bo predala ustreznim organom. Analiza je nasploh dobra podlaga za delovanje drugih organov. Dejanski namen analize je bil preučiti javna in evidenčna naročila, izdelati priporočila in s tem prispevati k obvladovanju stroškov v javnem zdravstvenem sistemu, je dejal predsednik KPK Robert Šumi.

Opažena tveganja je KPK razdelila v dve skupini: tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute, ki jih ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ter tveganja za nastanek korupcije in kršitve integritete posameznikov.

Preveč evidenčnih naročil

V prvi skupini je na prvem mestu zapisana nevključitev protikorupcijske klavzule v posle v primerih evidenčnih naročil. Evidenčna naročila so po zakonu o javnem naročanju tista naročila v javnem sektorju, katerih vrednost je nižja od tako imenovane mejne vrednosti, po kateri je potreben javni razpis. Mejne vrednosti so za nakupe na splošnem področju 40 tisoč evrov za naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj, 80 tisoč evrov za naročilo gradenj in 750 tisoč evrov za posebne storitve. Na infrastrukturnem področju so mejne vrednosti še nekoliko višje: 50 tisoč evrov za javno naročilo blaga ali storitev, 100 tisoč za javno naročilo gradenj in milijon evrov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev. Naročnik mora pri oddaji teh naročil upoštevati gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in transperentnosti. Potrebna je evidenca teh naročil v vrednosti na 10 tisoč evrov brez DDV do mejne vrednosti in enkrat letno njihova objava na portalu javnih naročil.

Javna naročila so po mnenju KPK preveč razdrobljena. Po besedah Šumija je v analizi ugotovljeno, da javni zavodi z evidenčnimi naročili kupijo 16 odstotkov vseh materialov, kar je po njegovi presoji preveč. Čeprav – tako Šumi – bi pri tem, ali je neko evidenčno naročilo v zdravstvu zares potrebno ali ne, potrebovala KPK pomoč strokovnjaka iz zdravstva. Gre namreč za specifične materiale, ki jih v zdravstvu bodisi nujno potrebujejo bodisi morajo imeti kontinuiteto dobavitelja zaradi kontinuitete dela in zdravljenja bodisi je zgolj en dobavitelj na trgu.

Premoženjsko stanje nabavnih služb uganka

Naslednja tveganja iz prve skupine so nepridobivanje izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, nezaznavanje daril uradnih oseb in posledično umanjkanje poročanja o darilih, neporočanje ali pomanjkljivo poročanje o premoženjskem stanju vključenih v proces nabave, tveganje lobiranja in nezakonitega ter neetičnega vplivanja v postopkih javnega naročanja in tveganje nastanka okoliščin za nasprotje interesov uradnih oseb. Kar sedem javnih zavodov sploh ne poroča o premoženjskem stanju oseb, vključenih v proces nabave, pri čemer posebno tveganje predstavlja najemanje zunanjih izvajalcev za nabave, ki se jih javni zavodi poslužujejo zaradi pomanjkanja lastnega kadra. Tudi za zunanje izvajalce bi morali poročati o premoženjskem stanju, česar pa ne počno.

V Sloveniji je skupaj okoli 22 tisoč zavezancev, ki bi morali poročati o svojem premoženjskem stanju zaradi poslovanja z državo, koliko od teh jih je v zdravstvu, Robert Šumi in Katja Mihelič Sušnik nista vedela.

Zmešnjava podatkov

Druga skupina tveganj so tveganja za nastanek korupcije in kršitve integritete posameznikov. Gre predvsem za področna tveganja, ki vplivajo na zagotavljanje transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave ponudnikov, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti. Predstavnika KPK sta poudarila, da k naštetim tveganjem veliko prispeva zmešnjava podatkov, različne informacijske rešitve po bolnišnicah, neenotni kriteriji za vodenje postopkov, neoznačenost artiklov z enotnimi identifikacijskimi podatki – kodami, kar je za komisijo predstavljalo nerešljivo težavo.

Priporočila za red

Med priporočili ministrstvu za zdravje za optimiranje nabav je na prvem mestu zapisana vzpostavitev enotnega sistema nabave z enoličnim identifikatorjem artiklov. Samo tako bi sploh vedeli, koliko česa se v državi za potrebe zdravstva nabavi, ali je cena primerljiva in kakšne so zaloge. Med ukrepi sledijo vzpostavitev podlage celovitega pregleda podatkov o vodenju javnih naročil, nadzor nad tem, ali javni zavodi najemajo za svetovanje fizične osebe, zaposlene v javnem sektorju, razmislek o uvedbi nacionalne revizijske službe in zagotavljanje ustrezne usposobljenosti članov svetov javnih zavodov za naročanje.

Prav tako ministrstvu za zdravje KPK priporoča proaktivno transparentnost, javnim zavodom naj izdajo ustrezna navodila za pravilno vrednostno evidentiranje blaga, uskladitev internih aktov z zakonodajo, pripravo izhodišč za spremljanje uspešnosti poslovanja in delovanja javnih zavodov, uporabo enotnih programskih rešitev za naročanje enoličnih identifikatorjev artiklov, izvedo ustreznega usposabljanja in prost dostop bolnišnicam do skupne baze cen.

Centralizirano naročanje

Med ukrepi so navedena tudi centralizirana javna naročila. Ta so v zadnjih letih zastala. Izvajajo se na podlagi sklepa vlade, ki je tak sklep za zdravstvo izdala nazadnje leta 2017. Prav tako so bile nabave za zdravstvo centralizirane v času epidemije covida-19, a jih ni izvajalo ministrstvo za zdravje.

KPK v drugih delih javnega sektorja, denimo v zavodih v kulturi ali šolstvu, ni opravila tako temeljite analize. Slovensko zdravstvo se je od leta 1991 slabo razvijalo, je dejal Šumi, glede na število prijav in veliko denarja, so tveganja za korupcijo visoka, ocenjuje. Kljub ugotovljenim sistemskim tveganjem, pa je poudaril, da so najpomembnejši dejavnik tveganja ljudje.